Božja beseda za nedeljo, 3. maja 2015

Evangelij današnje pete velikonočne nedelje se začne s podobo vinograda. Jezus je rekel svojim učencem: 'Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik' (Jn 15,1). V Svetem pismu pogosto primerjajo Izrael, ko je zvest Bogu, z rodovitnim vinogradom. Toda, če se od Njega oddalji, postane nerodoviten, nesposoben pridelati tisto vino, 'ki razveseljuje srce človeku' (Ps 104,15), kot pravi 104. psalm. Resnični Božji vinograd, resnična trta, je Jezus, ki nam s svojim darovanjem ljubezni, podarja zveličanje, nam odpre pot, ...

Več ...

Evangelij današnje pete velikonočne nedelje se začne s podobo vinograda. Jezus je rekel svojim učencem: 'Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik' (Jn 15,1). V Svetem pismu pogosto primerjajo Izrael, ko je zvest Bogu, z rodovitnim vinogradom. Toda, če se od Njega oddalji, postane nerodoviten, nesposoben pridelati tisto vino, 'ki razveseljuje srce človeku' (Ps 104,15), kot pravi 104. psalm. Resnični Božji vinograd, resnična trta, je Jezus, ki nam s svojim darovanjem ljubezni, podarja zveličanje, nam odpre pot, da postanemo del tega vinograda. In kakor Kristus ostane v ljubezni Boga Očeta, tako tudi učenci, ki so razumno obrezani z Učiteljevo besedo (prim. Jn 15,2-4). Če so globoko povezani z Njim, postanejo rodovitne mladike, ki prinašajo obilno trgatev. Sveti Frančišek Saleški piše: 'Veja povezana in spojena z deblom prinaša sad, ne po lastni zaslugi, temveč zaradi cepitve. Torej, mi smo bili po ljubezni pridruženi našemu Odrešeniku, kakor udje glavi; zdaj je jasno, zakaj dobra dela, oplemenitena po Njem, zaslužijo večno življenje' (Trattato dell’amore di Dio, XI, 6, Roma 2011, 601.

V priliki o vinski trti Jezus ni dejal: 'Vi ste vinska trta,' temveč: 'Jaz sem trta,  vi mladike' (Jn 15,5) To pomeni: 'tako kot so mladike povezane s trto, tako pripadate vi meni. Ker pa pripadate meni, pripadate tudi drug drugemu.' In ravno ta medsebojno pripadnost in pripadnost njemu ni kakršen koli idealni, umišljeni, simbolični odnos, temveč, želim reči skoraj biološka, življenja polna pripadnost Jezusu Kristusu. To je Cerkev, življenjsko občestvo z Jezusom Kristusom in drugega z drugim, ki je utemeljeno na krstu in se z evharistijo vsakokrat poglablja in oživlja. 'Jaz sem resnična vinska trta' (Jn 15,1), pravzaprav pomeni: 'Jaz sem vi in vi ste jaz'. To je nezaslišano poistovetenje Gospoda z nami, svojo Cerkvijo.

Na dan našega krsta nas Cerkev cepi kot mladike v Jezusovo velikonočno skrivnost, v njega samega. Iz te korenine dobivamo dragoceni sok za udeležbo pri božanskem življenju. Kot učenci, tudi mi s pomočjo pastirjev Cerkve rastemo povezani z njegovo ljubeznijo v Gospodovem vinogradu. 'Če je sad, ki ga moramo obroditi, ljubezen, je njegov predpogoj ravno ta 'ostati', ki je globoko povezan s tisto vero, ki ne zapusti Gospoda' (Jezus iz Nazareta 1. del). Nujno je torej ostati vedno povezani z Jezusom, biti odvisni od njega, saj brez njega ne moremo ničesar storiti (prim. Jn 15,5). V nekem pismu, ki ga je napisal Janez Prerok, ki je živel v 5. stoletju v gaški puščavi, mu je eden od vernikov postavil vprašanje: 'Kako lahko ostaneta skupaj človekova svoboda in to, da brez Boga ne moremo ničesar storiti?' Menih je odgovoril: 'Če človek nagne svoje srce k dobremu in prosi Boga za pomoč, bo dobil zadostno moč za izpolnitev lastnega dela. Zato gresta človekova svoboda in Božja moč skupaj. To je mogoče, saj dobro prihaja od Gospoda, storjeno pa je po njegovih vernikih' (prim. Ep. 763, SC 468, Pariz 2002, 206). To, da resnično 'ostanemo'v Kristusu, zagotavlja učinkovita molitev, kakor pravi blaženi cistercijan Gverik, opat v Ignyu: 'O Gospod Jezus... brez tebe ne moremo ničesar storiti. Ti si pravzaprav resnični vrtnar, stvarnik, obdelovalec in varuh svojega vrta. Sadiš s svojo besedo, namakaš s svojim duhom, daješ rast s svojo močjo'(Sermo ad excitandam devotionem in psalmodia, SC 202, 1973, 522).

Kristus sam je takrat pri Damasku vprašal Savla, preganjalca Cerkve: 'Zakaj me preganjaš?' (Apd 9,4). S tem je Gospod izrazil enost z usodo, ki izvira iz globoke življenjske povezanosti njegove Cerkve z Njim, Vstalim. On živi v svoji Cerkvi naprej na tem svetu. On je v nas in mi smo z Njim. 'Zakaj me preganjaš?' Konec koncev je Jezus tisti, katerega preganjajo preganjalci njegove Cerkve. In obenem vemo, da tudi če pridemo zaradi svoje vere v stisko, nismo sami. Jezus Kristus je pri nas in z nami. Jezus je v priliki rekel: 'Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik' (Jn 15,1), in nadaljeval, da Oče vsako mladiko, ki ne obrodi sadu, odstrani, in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu. Bog hoče odstraniti mrtvo, kamnito srce iz naših prsi in nam dati živo srce iz mesa, srce ljubezni, dobrote in miru. Hoče nam podariti novo, moči polno življenje. Kot pravi drugi vatikanski koncil, je Cerkev 'vesoljni zakrament odrešenja' (LG 48), ki je tukaj za grešnike, za nas, da bi nam odprla pot spreobrnitve, ozdravljenja in življenja. To je veliko in trajno poslanstvo Cerkve, ki ga je Kristus prenesel nanjo.

Gospod v evangeliju takole nadaljuje: 'Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama od sebe roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni' (Jn15,4). Vsakdo je postavljen pred to odločitev. Kako resna je ta odločitev, nam pove Gospod v nadaljevanju svoje prilike: 'Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši; take poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo' (Jn 15,6). To sv. Avguštin takole razlaga: 'Mladiki pritiče eno ali drugo, bodisi vinska trta ali ogenj; če ni na vinski trti, bo v ognju: da ne bo torej v ognju, naj bo na vinski trti' (In Ioan. Ev. tract. 81,3 PL35,1842).

Tukaj zahtevana izbira nam da razumeti temeljni pomen naše življenjske odločitve. Istočasno pa je prispodoba vinske trte znamenje upanja in zaupanja. Kristus sam je z učlovečenjem prišel na svet, da bi bil tla našim koreninam. V vsej stiski in suši je on izvir, ki podarja vodo življenja in nas hrani ter krepi. V tem času nam Vstali podarja prebivališče in dom, ki je kraj luči, upanja in zaupanja, miru in varnosti. Kjer mladikam grozi suša in smrt, tam je v Kristusu prihodnost, življenje in veselje. Tam je vedno odpuščanje in nov začetek, preobrazba in sprememba znotraj njegove ljubezni.

Kot smo videli, pomeni ostati v Kristusu tudi ostati v Cerkvi. Celotno občestvo vernikov je trdno povezano z vinsko trto, ki je Kristus. V Kristusu smo vsi med seboj eno. V tem občestvu nas On podpira in istočasno se podpirajo vsi udje med seboj. Skupaj se upiramo viharju in drug drugemu nudimo zaščito. Kdor veruje, ni sam Ne verujemo sami, verujemo z vso Cerkvijo vseh krajev in časov, s Cerkvijo, ki je v nebesih in na zemlji.

Dragi prijatelji, vsak od nas je kot mladika, ki živi samo, če vsak dan z molitvijo, udeležbo pri zakramentih ter dobrodelnostjo daje rast svoji povezanosti z Gospodom. In kdor ljubi Jezusa, resnično trto, rodi sadove vere za obilno duhovno trgatev. Prosimo Božjo Mater, da bi ostali trdno vcepljeni v Jezusa in bi vsako naše delovanje imelo v Njem tako začetek kot dovršitev.

Benedikt XVI. je med pozdravi po molitvi in blagoslovu nagovoril tudi v slovenščini: »Lepo pozdravljam romarje iz Slovenije! V današnjem evangeliju nas Jezus spominja, da smo lahko duhovno rodovitni le, če rastemo iz Njega kot mladike iz trte. Bodite torej tesno povezani s Kristusom v Njegovi Cerkvi, da boste prinašali obilne sadove ljubezni do Boga in bližnjega ter postali deležni večnega življenja. Naj bo z vami moj blagoslov!«

Manj ...

Sv. Avguštin razlaga: »Mladiki pritiče eno ali drugo, bodisi vinska trta ali ogenj; če ni na vinski trti, bo v ognju: da ne bo torej v ognju, naj bo na vinski trti«. V nekem pismu, ki ga je napisal Janez Prerok, ki je živel v 5. stoletju v gaški puščavi, mu je eden od vernikov postavil vprašanje: 'Kako lahko ostaneta skupaj človekova svoboda in to, da brez Boga ne moremo ničesar storiti?' Menih je odgovoril: 'Če človek nagne svoje ...

Več ...

Sv. Avguštin razlaga: »Mladiki pritiče eno ali drugo, bodisi vinska trta ali ogenj; če ni na vinski trti, bo v ognju: da ne bo torej v ognju, naj bo na vinski trti«. V nekem pismu, ki ga je napisal Janez Prerok, ki je živel v 5. stoletju v gaški puščavi, mu je eden od vernikov postavil vprašanje: 'Kako lahko ostaneta skupaj človekova svoboda in to, da brez Boga ne moremo ničesar storiti?' Menih je odgovoril: 'Če človek nagne svoje srce k dobremu in prosi Boga za pomoč, bo dobil zadostno moč za izpolnitev lastnega dela. Zato gresta človekova svoboda in Božja moč skupaj. To je mogoče, saj dobro prihaja od Gospoda, storjeno pa je po njegovih vernikih'«.

Manj ...