Brevir za 27. julij 2024

Duhovniške obhajamo godove
in Božje v njih proslavljamo darove,
najvišjega Duhovnika častimo
in dela njegova.

 

Pastirjem svetim Bog je omogočil,
da so zvestó učili Božje ljudstvo
in vernikom dajali zgled življenja,
jih varno vodili.

 

Od vere, ki jim je svetila v dušah,
nobena sila ni jih odvrnila,
krepila jih moč upanja je vselej
na večno plačilo.

 

Ko v delu so izrčpali življenje,
odšli vsi srečno so domov k Očetu,
spolnilo se jim zadnje hrepenenje
je v blaženem miru.

 

Do konca časov ljudstva naj dajala
bi Kralju kraljev hvalo in zahvalo
in vse stvari naj bi Boga slavile,
Gospoda vesolja. Amen.

Ps 49   Pravo Božje češčenje

Najvišji Gospod, naš Bog, je spregovoril, *

poklical je vso zemljo od vzhoda do zahoda.

Z gore Sion se sveti Božje veličastvo, *

naš Bog prihaja med močnim grmenjem.

Pred njim gre užigajoč ogenj, *

nevihta divja okrog njega. —

 

Z višave Gospod kliče nebesa in zemljo, *

da bo sodil svoje ljudstvo:

»Zberite mi moje zveste, *

ki so z daritvijo sklenili z menoj zavezo.«

Nebesa oznanjajo Božjo pravičnost, *

priznavajo Boga za najvišjega sodnika. —

»Poslušaj,  moje ljudstvo, *

jaz ti bom govoril.

Hočem te opomniti: *

Le jaz sem tvoj Bog, le jaz edini.

Zaradi tvojih daritev te ne grajam, *

vedno so mi pred očmi tvoje žrtve.

Ne potrebujem tvojega premoženja, *

ne imetja tvoje hiše. —

 

Moje so zveri po gozdovih, *

moje so številne gorske živali.

Poznam vse ptice pod nebom, *

zapovedujem vsemu, kar se giblje po polju.

Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi; *

moj je namreč svet in vse, kar ga napolnjuje. —

 

Mar jem meso darovanih živali, *

mar pijem kri klavne daritve?

Daruj Bogu hvalno daritev *

in izpolni, kar si Najvišjemu obljubil.

Kliči me ob dnevu stiske, *

rešil te bom in pel mi boš slavo.« —

– Ne nehamo za vas moliti in prositi,
– da bi popolnoma spoznali Božjo voljo.

 

Bratje! Kot sodelavci vas opominjamo, da milosti božje nekoristno ne prejemajte. Pravi namreč: »Ob času milosti sem te uslišal in na dan rešitve sem ti pomagal.« Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan rešitve!

V ničemer ne dajemo nobenega pohujšanja, da se naša služba ne bo grajala, marveč se v vsem skazujemo kot božji služabniki v veliki potrpežljivosti, v nadlogah, v potrebah, v stiskah, v ranah, v ječah, pri uporih, v trudih, v prečutih nočeh, v postih; s čistostjo, z znanjem, s prizanesljivostjo, s prijaznostjo, s Svetim Duhom, z nehlinjeno ljubeznijo; z oznanjevanjem resnice, z božjo močjo, z orožjem pravice v desni in levi; v časti in nečasti, pri slabem in dobrem glasu; kakor zapeljivci in vendar resnični, kakor nepoznani in vendar znani, kakor umirajoči in, glejte, živimo, kakor stepeni in vendar ne usmrčeni; kakor žalostni, pa vedno veseli, kakor ubogi, pa vendar mnoge bogatimo, kakor bi nič ne imeli in vendar imamo vse.

Naša usta so naproti vam, Korinčani, odprta, naše srce je razširjeno. Ni vam tesno v nas, tesno pa vam je v vaših srcih. Da z enakim meni povrnete - govorim kakor otrokom - se razširite tudi vi.

Ne dajte se vpregati v jarem z neverniki. Kaj imata namreč skupnega pravica in krivica? Ali kakšno zvezo ima luč s temo? Kakšno je soglasje med Kristusom in Belialom? Ali kakšen delež ima vernik z nevernikom? Kaj ima božje svetišče skupnega z maliki? Vi ste namreč svetišče živega Boga, kakor je Bog rekel: »Prebival bom med njimi in med njimi bom hodil in bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Zato odidite iz njihove srede ter se ločite, pravi Gospod, in nečistega se ne dotikajte. In jaz vas bom sprejel ter vam bom Oče in vi boste meni sinovi in hčere, govori vsemogočni Gospod.«

Ker imamo torej take obljube, predragi, se očistimo vseh madežev mesa in duha in dopolnjujmo v božjem strahu svetost.

SPEV (2 Kor 6,14.16; 1 Kor 3,16

Kaj imata skupnega pravica in krivica? Kaj ima božje svetišče skupnega z maliki? * Vi ste namreč svetišče živega Boga.

Ali ne veste, da ste božji tempelj in da božji Duh v vas prebiva? * Vi ste namreč svetišče živega Boga.

Sv. Kliment (+ 916), škof v Ohridu, njegov grški življenjepis je spisal ohridski škof Teofilakt že v 11. stol.

 

Nemalo učencev je pilo iz studenca svetih naukov Metoda, škofa v Panoniji in na Moravskem, in filozofa Cirila, ki sta z milostjo Svetega Duha iznašla slovanske črke in z božjo pomočjo prevedla Sveto pismo iz grškega v slovanski jezik, hkrati pa se tudi trudila, da sta svoje učence poučila v svetih vedah. Glavni in drugim vodniki med temi so bili Gorazd in Kliment, Naum, Angelar in Sava.

Skupaj so šli k rimskemu papežu, da so mu pokazali prevedeno Sveto pismo, in Hadrijan, ki je bil tedaj na apostolskem sedežu, se je njihovega prihoda zelo razveselil. Tiste spremljevalce svetih bratov, ki so bili dovolj poučeni v slovanskih knjigah in jih je priporočalo krepostno življenje, je dal nekatere posvetiti v duhovnike, druge v diakone, spet druge v subdiakone, velikega Metoda pa je kljub njegovim prošnjam in izgovorom posvetil za škofa Moravske in Panonije. Sodil je namreč, da ne bi bilo prav, če ga ne bi imenoval za službo, ki je je bil vreden.

Metod ni skrbel zase ampak za druge, da bi se zveličali, noč in dan je živel samo za to, da bi drugim koristil. To vidimo iz množice dvesto duhovnikov, diakonov in subdiakonov, ki jih je ob smrti zapustil svoji cerkvi. Lahko si mislimo, kolikšno je bilo šele število vernikov! Med vsemi pa je bil prvi Gorazd, ki ga je svetnik sam pred svojo smrtjo imenoval za nadškofa na Moravskem.

Tisti, ki so pa imeli v rokah oblast, so Gorazda, ki je znal slovanski in grški jezik, duhovnika Klimenta, Lovrenca, Nauma in Angelarja in še druge uklenjene v železne vezi vrgli v ječo. Po več dneh trpljenja so jih izgnali, Kristusovi pričevalci pa so hoteli oditi v Bolgarijo, vendar so se prestrašeni ločili drug od drugega in tako po božji volji prinesli evangelij v različne dežele.

Kliment si je postavil za vzor velikega Metoda. Trudil se je in molil, da bi ga dosegel, primerjal je svoje življenje z njegovim, saj ga je poznal kot nihče drug, ker ga je spremljal od mladih let. Vedel je, da mnogi duhovniki le slabo razumejo grški jezik, ki so ga uporabljali za branje, zato je s svojo vnemo podrl zid nevednosti. Sestavil je kratke govore za vse praznike in z njimi nasitil preproste duše. Z mlekom je hranil Bolgare, nove Korinčane, kot drugi Pavel, ker pač niso prenesli močnejše hrane. Vse to je shranil v samostanu, ki ga je postavil v Ohridu.

Vedno je premišljeval, kako bi poskrbel za duše in povečal Kristusovo Cerkev; ni skrbel za sebe, ni iskal svoje časti, ampak je kakor sv. Pavel delal samo za zveličanje drugih. Kakor je živel in okrasil škofovski sedež, ki ga je prejel od Boga, je tudi svoje življenje končal v skladu z začetkom in temeljem in odšel h Gospodu. Njegovo sveto telo so 27. julija 916 pokopali v samostanu, ki ga je sam postavil.

SPEV (Mt 13, 52; Preg 14, 33)

Vsak učitelj, ki je poučen o božjem kraljestvu, je podoben hišnemu gospodarju. * Iz svojega zaklada prinaša novo in staro.

V srcu razumnega je modrost, ki poučuje vse nevedne. * Iz svojega zaklada prinaša novo in staro.

Sklepna prošnja
Molimo. Nebeški Oče, svetemu Gorazdu, Klimentu in tovarišem si dal modrost in ljubezen, da so postali prvi slovanski učenci svetega Cirila in Metoda in zvesto nadaljevali njuno delo. Naj nam izprosijo milost in moč, da bomo nadvse ljubili vero in Cerkev in delali za krščansko edinost.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavni sinovi preslavnih očetov,
bratov solunskih, učiteljev naših,
večna naj hvala bo vaši ljubezni,
sveti učenci.

 

Dom ste pustili in mirno življenje,
šli ste po svetu s Cirilom, Metodom,
da bi Slovane vodili k Očetu,
bratje predragi.

 

Vsi ste vzljubili središče krščanstva,
tam ste prejeli polaganje roke,
tam je ostalo srce ob Cirilu,
našem očetu.

 

Trdno ste stali ob svetem Metodu,
v trudu, trpljenju nikoli klonili,
Gorazd in Kliment in drugi učenci,
Kristusu zvesti.

 

Sveti Trojici naj večna bo slava,
skupaj v ljubezni ste s svetimi brati,
dragim Slovanom sprosite edinost
v veri in Cerkvi. Amen.

Ps 91   Hvalnica Gospodu in Stvarniku

 

Gospod, prav je, da te slavimo *

in pojemo hvalnice tvojemu imenu, Najvišji.

Zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje, *

tvojo zvestobo ponoči,

na harfo z desetimi strunami in na liro, *

s spevom ob spremljavi na citre. —

 

Gospod, razveseljuješ nas s svojimi deli, *

občudujemo vse, kar si ustvaril.

 

Kako veličastna so tvoja dela, *

kako globoke so tvoje misli.

Ne daš se spoznati posvetnemu človeku, *

nespametni te ne more razumeti.

Čeprav grešniki rastejo kot trava *

in hudobni sijajno uspevajo,

obojne čaka večna poguba, *

ti pa, Gospod, si vzvišen na veke. —

 

Tvoji sovražniki bodo premagani, *

vsi hudodelci uničeni.

Mi pa bomo močni v Gospodu *

in uživali njegove dobrine.

Videli bomo grešnike zavržene *

in slišali hudobne vzdihovati.  —

 

Pravični bodo rasli kot palma, *

kot mogočno drevo bodo uspevali.

Zasajeni v dvoru Gospodove hiše *

bodo cveteli v Božji bližini.

Še v visoki starosti bodo dajali sadove, *

na veke bodo sočni in zeleni.

Oznanjali bodo, kako je Gospod pravičen, *

on je zavetje in v njem ni krivice. —

Ezk 36,24–28   Gospod bo obnovil svoje ljudstvo

 

Pokličem vas izmed narodov, *

iz vseh dežel vas zberem.

V vašo deželo vas popeljem, *

čisto vodo na vas zlijem.

Očiščeni boste vseh vaših grehov, *

vseh vaših hudobij vas operem. —

 

Novo srce vam ustvarim, *

novega duha vam vlijem v vašo notranjost.

Odstranim kamnito srce iz vašega telesa, *

čuteče srce vam ustvarim.

Svojega duha vlijem v vašo notranjost, *

da boste živeli po mojih zapovedih.

Ohranili boste moje besede *

in jih spolnjevali. —

 

Prebivali boste v deželi, *

ki sem jo dal vašim očetom.

Vi boste moje ljudstvo, *

jaz bom vaš Bog in Gospod na veke. —

Ps 8     Božje veličastvo in človekovo dostojanstvo

 

Gospod, naš Bog, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji, *

visoko nad nebo sega tvoje veličastvo.

Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, *

in s tem osramotil svoje sovražnike. —

 

Ko gledam nebo, mesec in zvezde, ki si jih ustvaril, *

mislim: kaj je človek, da se ga spominjaš.

Ustvaril si ga skoraj kakor angela, *

s slavo in častjo si ga ovenčal. —

 

Dal si mu oblast nad svojimi deli; *

vse si mu podvrgel:

ovce, govedo in divje živali, *

ptice pod nebom in ribe v morju. —

 

Gospod, naš Bog, kako si velik, *

kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji. —

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Nebeški Oče, svetemu Gorazdu, Klimentu in tovarišem si dal modrost in ljubezen, da so postali prvi slovanski učenci svetega Cirila in Metoda in zvesto nadaljevali njuno delo. Naj nam izprosijo milost in moč, da bomo nadvse ljubili vero in Cerkev in delali za krščansko edinost.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,169–176  (XXII)  Hvala Božji postavi

 

Gospod, moj klic naj pride k tebi, *

poúči me po svoji besedi.

Naj te doseže moja prošnja, *

reši me, kakor si obljubil. —

 

Moja usta naj ti pojejo hvalnice, *

ker mi kažeš prava pota.

Moj jezik naj oznanja tvojo zavezo, *

ker so tvoje zapovedi pravične. —

 

Tvoja roka naj me podpira, *

saj sem se odločil zate.

Gospod, od tebe si želim rešitve, *

tvoje odločitve naj mi bodo v srečo. —

 

Naj še dolgo živim in te hvalim, *

naj mi pomagajo tvoje zapovedi.

Išči me kakor izgubljeno ovco, *

tvoje zaveze nisem pozabil. —

Ps 44   Svatovska pesem za Kristusa Kralja

Iz srca mi vre vesela pesem; *

te besede posvečujem kralju.

Rad bi porabil vse svoje sposobnosti, *

da bi zapel hvalno pesem tebi. —

 

Ti si najlepši, *

najlepši med človeškimi sinovi.

Milina je razlita na tvojih ustnicah, *

Bog te je res blagoslovil za vse veke. —

 

Mogočni junak, opaši si meč okoli ledij, *

ponosno stopaj z njim v svojem veličastvu.

Bojuj se za resnico in pravico: *

tvoja desnica bo delala čudovita dela.

Zmagal boš in ljudstva ti bodo pokorna, *

v živo boš zadel svoje sovražnike. —

 

Božanski kralj, tvoj prestol je postavljen na vekov veke, *

žezlo tvojega kraljestva je žezlo pravičnosti.

Ljubiš pravico in sovražiš krivico, *

Bog, tvoj Bog, te je osrečil bolj kot druge kralje.  —

 

Tvoja oblačila diše po dragocenih dišavah, *

razveseljuje te pesem v razkošnih dvoranah.

Kraljevske hčere ti prihajajo naproti, *

vsa v zlatu stoji kraljica na tvoji desnici. —

Prisluhni, nevesta, poglej in poslušaj; *

pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta.

Kralj se veseli tvoje lepote, *

on je tvoj gospod, njemu se pokloni.

Glej, tuja ljudstva prihajajo z darovi, *

najbogatejši se potegujejo za tvojo naklonjenost. —

 

Kraljeva nevesta blesti v vsej svoji krasoti, *

njen plašč je okrašen z biseri in zlatom.

V dragoceni obleki jo peljejo k ženinu; *

družice jo spremljajo, da se mu poklonijo.

Veseli jih vodijo in vriskajo, *

ko vstopajo v kraljevo palačo. —

 

Dobil boš sinov, vrednih tvojih očetov, *

postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Proslavljal bom, kralj, tvoje ime od roda do roda *

in ljudstva te bodo slavila na veke. —

V začetku, Bog, si ustvaril svet
in tvoja vodi ga modrost,
čez dan ogrinjaš z lučjo nas,
ponoči daješ nam pokoj.

 

Hvaležno dan končujemo,
ko se mrači, te prosimo:
Gospod, očisti nam srce,
da hvalnico zapojemo.

 

Naj iz globine oglasi
se pesem in te počasti,
ljubezen naša v njej zveni
in moli duh te v zbranosti.

 

Počitek naj nas poživi,
zgubljene vrne nam moči,
prežene naj skrbi srcá
in okrepi naj nam duha.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 140,1–9  Molitev v nevarnosti

In dvignil se je z molitvami svetih dim vonjav iz angelove roke pred Boga (Raz 8,4).

 

Kličem te, Gospod, hitro mi pomagaj, *

čuj moj glas, ko vpijem k tebi.

Moja molitev naj se dviga k tebi kakor kadilo *

in moje roke kot ob večerni daritvi. —

 

Postavi stražo, Gospod, pred moja usta, *

pazi na moje govorjenje.

Naj se mi srce ne nagne k hudobiji, *

da bi grešil s krivičnimi dejanji.

Z ljudmi, ki delajo krivico, naj ne hodim, *

nočem uživati v njihovi družbi.

Naj me pravični, ki me ljubi, kaznuje in graja, *

dobrot grešnikov pa nikakor ne maram.

Njihovi hudobiji se bom upiral *

s svojo nenehno molitvijo. —

 

Ko jih bo Gospod ponižal, se bo pokazalo, *

da so bile moje besede dobronamerne.

Njihove kosti bodo zginile v podzemlje *

kot v razpokano in razorano zemljo. —

 

Moje oči, o Bog, pa se obračajo k tebi, *

k tebi se zatekam, varuj moje življenje.

Obvaruj me zanke, ki mi jo nastavljajo, *

in zvijače ljudi, ki hudo delajo. —

Ps 141 Molitev v zapuščenosti

 

Na ves glas kličem h Gospodu, *

na ves glas ga prosim.

Svojo skrb pred njim izlivam, *

pred njim razkrivam svojo stisko. —

 

Ves sem malodušen in preplašen, *

a ti, Gospod, poznaš mojo usodo.

Na poti, po kateri hodim, *

so mi skrivaj nastavili zanko.

Oziram se na levo in desno, *

a ni nikogar, ki bi se zmenil zame.

Nimam se kam zateči, *

nikogar ni, ki bi se brigal za moje življenje. —

 

Kličem k tebi, Gospod, ti si moje zavetje, *

ti mi boš rešil življenje.

Prisluhni mojemu vpitju, *

silno sem pobit in obupan.

Reši me mojih preganjalcev, *

ker so močnejši od mene. —

 

Reši me iz te stiske *

in iz srca se ti bom zahvalil.

Z menoj se bodo veselili vsi pravični, *

ker si bil tako dober do mene. —

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

Kratko berilo  (Rim 11,33–36)
O globočina bogastva in modrosti in vednosti Božje! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledna njegova pota! Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo? Ali kdo je bil njegov svetovalec? Ali kdo mu je prej kaj dal, da bi se mu povrnilo? Kajti od njega in po njem in zanj je vse: Njemu slava na veke! Amen.

Edinega Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha, slavimo in ponižno prosimo:

Sveti Gospod, vsemogočni Bog, naj zavlada na naši zemlji pravičnost

– in naj se tvoje ljudstvo raduje v blagodejnem miru.

Vsi narodi naj se pridružijo tvojemu kraljestvu

– in vsa ljudstva naj se tako zveličajo.

Zakonci naj vztrajajo v tvojem miru, skušajo izpolniti tvojo voljo

– in naj vedno živijo v medsebojni ljubezni.

Našim dobrotnikom milostno vse povrni

– in jim podari večno življenje.

Usmili se vseh žrtev sovraštva in vojne

– in jim daj uživati nebeški mir pri sebi.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.