HOZANA.si: Brevir

«   »

17. 8. 2018, Petek 19. tedna med letom

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Povabilo

Odpev med letom Prepevajmo Gospodu, vekomaj traja njegovo usmiljenje.

Ps 94 Spodbuda k češčenju Boga


Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Odpev med letom Prepevajmo Gospodu, vekomaj traja njegovo usmiljenje.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Odpev med letom Prepevajmo Gospodu, vekomaj traja njegovo usmiljenje.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

Odpev med letom Prepevajmo Gospodu, vekomaj traja njegovo usmiljenje.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Odpev med letom Prepevajmo Gospodu, vekomaj traja njegovo usmiljenje.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

Odpev med letom Prepevajmo Gospodu, vekomaj traja njegovo usmiljenje.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev med letom Prepevajmo Gospodu, vekomaj traja njegovo usmiljenje.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od petka III. tedna

[D]

Pesem

1. Med letom ponoči ali zgodaj zjutraj

O sveti, troedini Bog,
ki z močno roko vodiš svet,
poslušaj našo hvalnico,
s katero te pozdravljamo.

 

Iz spanja se prebujamo,
v spokojni noči vstajamo,
da te zdravila prosimo,
ki naj zaceli rane vse.

 

Če zli nas duh prevaral je,
da smo čez noč žalili te,
naj moč nebeške milosti
dobrótljivo izbriše vse.

 

Zaupno te še prosimo,
napolni s svojo lučjo nas,
da srečno bo minil ta dan
brez krivih potov in dejanj.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

 

2. Med letom podnevi

Napolni, Kristus, nam srce,
da tvoja ga ljubezen vžge:
ko križ je tvoj nam pred očmi,
res žal nam je vse mlačnosti.

 

Iz dna skesanega srca
te odpuščanja prosimo:
veliko res grešili smo,
a vendar v tebe upamo.

 

S telesom svojim hrani nas
in s križem svojim brani nas,
saj bratje, sestre, tvoji smo,
z dragó krvjo odrešeni.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

1 Odpev Ves sem že utrujen od prošenj, vendar upam v Gospoda.

Ps 68,2–22.30–37   Gorečnost za tvojo hišo me razjeda

Dali so mu piti vina, mešanega z žolčem (Mt 27,34).

 

I

Potapljam se, o Bog, ti me reši, *

saj mi voda sega že do grla.

Pogrezam se v globoko močvirje, *

ne čutim več trdnih tal pod sabo.

Zašel sem v vodno globino *

in valovi me zagrinjajo.

Utrujen sem od prošenj, ves sem že hripav; *

oči mi pešajo, ko iščem Gospoda.

Takih, ki me sovražijo brez vzroka, *

je več kot las na moji glavi.

Močnejši od mene mi krivično nasprotujejo; *

kako naj vrnem, česar nisem ugrabil? —

 

O Bog, ti poznaš mojo nespamet *

in moje pregrehe ti niso prikrite.

Naj se ne spotikajo zaradi mene *

tisti, ki zaupajo vate, Gospod, Bog vsemogočni.

Naj ne zardevajo zaradi mene *

tisti, ki te ljubijo. —

 

Zaradi tebe sem se dal zasramovati, *

izgubil sem dobro ime pred vsemi.

Tujec sem postal svojim bratom, *

sinovi moje matere me nočejo poznati. —

 

Gorečnost za tvojo hišo me razjeda, *

zato me zasmehujejo tisti, ki sramotijo tebe.

Pokorim se s postom, *

oni pa se norčujejo iz mene. —

 

Oblačim se v raševino, *

pa me zaničujejo.

Opravljajo me na cestah in trgih, *

še pijanci se norčujejo iz mene. —

1 Odpev Ves sem že utrujen od prošenj, vendar upam v Gospoda.
2 Odpev Žolča so mi dali v jed in s kisom so gasili mojo žejo.

II

Gospod, ob pravem času se v molitvah obračam k tebi, *

pomagaj mi po svoji veliki dobroti.

Potegni me iz blata, da se ne pogreznem, *

iz vodnih globin me reši.

Naj me valovi ne zagrnejo in globočina ne pogoltne, *

naj brezno ne zapre svojega žrela nad mano. —

 

Usliši me, Gospod, neizmerna je tvoja dobrota; *

pomagaj mi, tvoja ljubezen je neskončna.

Svojemu ljubljencu izkaži svojo ljubezen, *

hitro me usliši, ker sem v stiski. —

 

Bodi mi blizu in me reši, *

osvobodi me mojih sovražnikov.

Ti veš, kako me zasramujejo, *

dobro poznaš moje zatiralce. —

 

Zasramovanje me je potrlo, *

bolečina me stiska pri srcu.

Pričakoval sem, da me bo kdo tolažil, *

a nikjer nisem našel sočutja.

V jed so mi dali strupenega žolča *

in žejnega so me napajali s kisom. —

2 Odpev Žolča so mi dali v jed in s kisom so gasili mojo žejo.
3 Odpev Iščite Gospoda in živeli boste.

III

Siromak sem ves v bolečinah, *

o Bog, podpiraj me v svoji dobroti.

Tvoje ime bom slavil s pesmijo, *

poveličeval te bom s hvalnico.

Tebi je to bolj všeč kot vsi obredi *

in bolj kot vse daritve. —

 

Vsi potrti naj to spoznajo in se razveselijo, *

naj bodo pogumni vsi, ki iščejo Gospoda.

Gospod uslišuje siromaka, *

ne pozablja tistih, ki v stiskah vanj zaupajo.

Naj ga hvalijo nebesa in zemlja, *

morje in vse, kar v njem prebiva. —

 

Bog bo rešil svoje ljudstvo in mu pozidal mesta, *

njegovi izvoljenci bodo deželo posedli.

Njihovi potomci jo bodo podedovali za njimi, *

prebivali bodo v njej vsi, ki ljubijo Gospoda. —

3 Odpev Iščite Gospoda in živeli boste.

– Gospod nas bo učil svojih potov.
– Hodili bomo po njegovih stezah.

PRVO BERILO

Iz knjige preroka Miheja (6, 1-15)

Gospodova tožba zoper ljudstvo

Poslušajte vendar, kaj Gospod govori: »Vstani, pravdaj se spričo gora in hribi naj čujejo tvoj glas!« Poslušajte, gore, Gospodovo tožbo, prisluhnite, temelji zemlje! Zakaj Gospod toži svoje ljudstvo, z Izraelom se pravda: »O moje ljudstvo, kaj sem ti storil, s čim sem ti bil nadležen? Odgovori mi! Saj sem te vendar izpeljal iz egiptovske dežele in te odkupil iz hiše sužnosti; poslal sem ti Mojzesa, Arona in Marijo. Ljudstvo moje, spomni se vendar, kaj je snoval Balak, moabski kralj, kaj mu je odgovoril Balaam, Beorjev sin, kaj je bilo od Setima do Galgale, da spoznaš pravičnost Gospodovo.« »S čim naj stopim pred Gospoda, se priklonim pred Bogom na višavah? Naj stopim predenj z žgalnimi daritvami, z enoletnimi teleti? Ali se bo Gospod veselil tisoč ovnov, daritve potokov olja? Ali naj mu darujem svojega prvorojenca v povračilo za svojo pregreho? Sad svojega telesa kot poravnavo za svojo dušo?« »Bilo ti je razodeto, o človek, kaj je dobro, kaj Gospod hoče od tebe: nič drugega, kakor da pravično ravnaš, da ljubiš usmiljenje in da si ponižen pred svojim Bogom.«

Gospodov glas kliče mestu (blagor njim, ki se boje tvojega imena): »Čujte, zbor mesta in rodu: V hudobneževi hiši so krivični zakladi in pomanjkljiva mera, ki draži k jezi. Mar ga bo opravičila krivična tehtnica in vrečica z lažnivimi utežmi? Bogatini v mestu so polni nasilja, prebivalci govore laž, v njihovih ustih je goljufiv jezik.

Zato sem te tudi jaz začel tepsti, in te zaradi tvojih grehov pustošiti. Jedel boš, pa se ne boš nasitil, ostal boš s praznim želodcem; dal boš na stran, pa ne boš ohranil, in če boš kaj ohranil, izročim meču. Sejal boš, pa ne boš žel; tlačil boš olive, pa se ne boš z oljem mazilil; tudi grozdje, pa ne boš vina pil.«

SPEV (Prim. Mih 6, 8; Ps 36, 3)

Bilo ti je razodeto, o človek, kaj je dobro, kaj Gospod hoče od tebe: * Noče nič drugega, kakor da pravično ravnaš in da si ponižen pred svojim Bogom.

Upaj v Gospoda in delaj dobro, da boš varno živel v domači deželi. * Noče nič drugega, kakor da pravično ravnaš in da si ponižen pred svojim Bogom.

DRUGO BERILO

Sv. Pacijan (+ pred 392), škof v Barceloni, razlagalec prave vere

Iz govora sv. Pacijana, škofa, o krstu (5-6)

Ob pomoči Svetega Duha pojdimo s Kristusom v novo življenje

Adamov greh je prešel na vse ljudi, kakor pravi apostol: Kakor je torej po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, tako mora nujno tudi Kristusova pravičnost priti na vse ljudi. Kakor je Adam z grehom onesrečil vse potomstvo, tako bo Kristus vsem ljudem po opravičenju vrnil življenje. To misel podčrtava apostol, ko pravi: Kakor je namreč po nepokorščini enega človeka množica postala grešna, tako bo tudi po pokorščini enega množica postala pravična. Postava je pa vmes prišla, da se je pomnožil greh. Kjer pa se je pomnožil greh, se je še bolj pomnožila milost, da bi, kakor je greh zavladal s smrtjo, zavladala tudi milost s pravičnostjo za večno življenje.

Pa bo morda kdo rekel: »Toda Adamov greh je prišel na potomce, ker smo njegovi otroci, nismo pa Kristusovi potomci, da bi nas on mogel odrešiti.« Nikar tega ne jemljite čisto telesno! Takoj boste videli, kako nas je Kristus rodil. Ko so se dopolnili časi, je Kristus sprejel človeško dušo in telo od Marije. Prav to dušo in telo - človeka - je prišel odrešit, ga ni pustil v predpeklu in ga je združil s svojim duhom in ga naredil za svojega. To je Kristusova poroka. Poročil se je s človeško naravo, da bi bila na skrivnosten način dva v enem samem: Kristus in Cerkev.

Iz te poroke se poraja krščansko ljudstvo, Gospodov Duh pa prihaja od zgoraj. Našo dušo obsije in prevzame božje življenje. Tako se začnemo v materinem telesu razvijati in ko pridemo na svet, prejemamo življenje od Kristusa. Zato pravi apostol, da je postal prvi človek Adam živo bitje, poslednji Adam pa oživljajoč duh. Na ta način Kristus v Cerkvi po duhovnikih poraja, kakor poudarja apostol: V Kristusu Jezusu sem vas po evangeliju jaz rodil. Tako Kristus z božjim Duhom poraja novega človeka; rodi ga mati, oblikuje pa Cerkev in po duhovnikovih rokah v moči vere obliva s krstno vodo.

Priznati je torej treba, da Kristus človeka rodi; saj tudi apostol Janez pravi: Vsem pa, kateri so ga sprejeli, je dal pravico, da postanejo božji otroci.

To pa morejo doseči po zakramentalnem znamenju, maziljenju in duhovniku. Oblivanje nam izbriše grehe, maziljenje podeli Svetega Duha, oboje pa nam delita duhovnikova roka in beseda. Kristus torej rodi in prenovi vsega človeka, da bi tako, kakor je Kristus vstal od mrtvih v slavo Očetovo, tudi mi zaživeli novo življenje. S tem se rešimo prejšnjega življenja in se s pomočjo Svetega Duha oprimemo novega, krepostnega življenja v Kristusu.

SPEV (Prim. Rimlj 5, 19.21; 1 Jan 4, 10)

Kakor je po nepokorščini enega človeka množica postala grešna, tako bo tudi po pokorščini enega množica postala pravična, * da bi, kakor je greh zavladal s smrtjo, zavladala tudi milost za večno življenje po Jezusu Kristusu.

Bog je poslal svojega Sina v spravo za naše grehe, * da bi, kakor je greh zavladal s smrtjo, zavladala tudi milost za večno življenje po Jezusu Kristusu.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, smemo ti reči Oče. Pomnôži v naših srcih zavest, da smo tvoji posinovljeni otroci, in daj nam prejeti obljubljeno dediščino. Po našem Gospodu ...

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od petka III. tedna

[D]

Pesem med letom

Očeta večnega si Sin,
nebeških slava si višin,
brezmadežne Device sad,
edino upanje sveta.

 

Podaj mogočno nam rokó,
da s tvojo vstanemo močjo,
naj duh v ljubezni zagori
in te dostojno počasti.

 

Pokaži našim čutom pot,
posvetnosti odganjaj noč,
ohrani čisto nam srce
trenutek vsak, do konca dne.

 

Dobrótljivo nakloni nam
globoke, žive vere dar,
utrdi naše upanje,
ljubezen pravo v nas vžgi.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

1 Odpev Zoper tebe samega sem grešil, usmili se me, Gospod.

Ps 50   Usmili se me, Bog

Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,2324).

 

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *

v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.

Popolnoma izmij mojo krivdo, *

mojega greha me očisti. —

 

Svojo pregreho priznavam, *

moj greh mi je živo v spominu.

Grešil sem zoper tebe samega, *

kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.

Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *

tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —

 

Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *

z grehom je omadeževan že od začetka.

Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *

ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —

 

Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *

bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.

Naj spet občutim radost in veselje, *

moje potrto srce naj se vzraduje. —

 

Ne glej na moje grehe, *

vso mojo krivdo izbriši.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *

duha stanovitnosti v meni obnovi. —

 

Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *

svojega svetega duha mi ne odvzemi.

Naj se spet veselim, da sem rešen, *

duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —

 

Grešnikom bom kazal tvoja pota, *

izgubljeni se bodo vrnili k tebi.

Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *

moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —

 

Gospod, odpri moje ustnice, *

da bom oznanjal tvojo hvalo.

Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *

klavnih in žgalnih daritev ne maraš.

Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —

 

Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *

kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.

Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *

in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —

1 Odpev Zoper tebe samega sem grešil, usmili se me, Gospod.
2 Odpev Spoznavamo, Gospod, svojo hudobijo; grešili smo zoper tebe.

Jer 14,17–21 Ljudstvo žaluje ob času lakote in vojske

Božje kraljestvo se je približalo; spreobrnite se in verujte evangeliju (Mr 1,15).

 

Noč in dan pretakam solze, *

jokati ne preneham.

Silna nesreča je zadela svéto mesto, *

moje ljudstvo neizrečeno velika nadloga.

Če grem na polje, glej, z mečem pobite, *

če pridem v mesto, glej, od lakote oslabljene.

Tudi preroke in duhovnike so odpeljali *

v deželo, ki je ne poznajo. —

 

Ali si popolnoma zavrgel svoje ljudstvo, *

ali se ti sveto mesto studi?

Zakaj nas tepeš, *

ali ni upanja, da ozdravimo?

Upali smo na mir, pa ne pride nič dobrega, *

čakali, da ozdravimo, pa glej sama groza! —

 

Spoznavamo, Gospod, svojo hudobijo, *

priznavamo krivdo svojih očetov.

Grešili smo zoper tebe, *

zaradi tvojega imena naj ne bomo osramočeni.

Ne onečasti svetišča svoje slave, *

spomni se in ne prelomi svoje zaveze z nami. —

2 Odpev Spoznavamo, Gospod, svojo hudobijo; grešili smo zoper tebe.
3 Odpev Gospod je Bog, mi smo njegovo ljudstvo in ovce njegove paše.

Ps 99   Veselje prihajajočih v svetišče

Gospod veleva, naj odrešeni pojejo zmagoslavno pesem (sv. Atanazij).

 

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče. —

 

Vedite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce. —

 

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase. —

3 Odpev Gospod je Bog, mi smo njegovo ljudstvo in ovce njegove paše.

Kratko berilo (2 Kor 12,9b–10)
Z veseljem se bom rajši hvalil s svojimi slabostmi, da bi prišla name Kristusova moč. Zato so mi všeč slabosti, zasramovanje, potrebe, preganjanje in stiske za Kristusa; kadar sem namreč slaboten, takrat sem močan.

Spev z odpevom

Nakloni mi, Gospod, to jutro svoje usmiljenje
Nakloni mi, Gospod, to jutro svoje usmiljenje

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim.
Nakloni mi, Gospod, to jutro svoje usmiljenje

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Nakloni mi, Gospod, to jutro svoje usmiljenje

Odpev k Hvaljen Gospod je obiskal svoje ljudstvo in ga odrešil.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Gospod je obiskal svoje ljudstvo in ga odrešil.

Prošnje

Pomislimo na Kristusa, ki je bil za nas rojen, je za nas umrl in vstal. Zaupno ga prosimo:

Gospod, reši vse, ki si nas odkupil s svojo krvjo.

Hvala ti, Jezus, naš odrešenik, ker se nisi branil vzeti nase trpljenja na križu

– in si nas s svojo dragoceno krvjo odrešil.

Obljubil si nam svojo milost kakor vodo, ki teče v večno življenje,

– razlij svojega Duha na vse ljudi.

Poslal si učence oznanjat evangelij vsemu svetu,

– pomagaj jim povsod do zmage svojega križa.

Bolne in trpeče si pridružil svojemu trpljenju,

– daj jim moč in potrpljenje.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, razvnemi nam srce in duha, da bomo v luči tvojih zapovedi vedno hodili za teboj, svojim vodnikom in vladarjem. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od petka III. tedna

Opoldne

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

1 Odpev Jezus je bil zavržen, zasramovan, mož bolečin, poln trpljenja.

Ps 21   Trpljenje pravičnega in uslišanje

Jezus je z močnim glasom zaklical: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mt 27,46).

I

Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil, *

zakaj si se oddaljil od mene?

Zakaj mi ne pomagaš, *

ali ne slišiš, ko vpijem od bolečine?

Moj Bog, ves dan te kličem in me ne uslišiš; *

še ponoči vpijem, a ni nobenega odmeva. —

 

Ti si Sveti, ti kraljuješ na veke, *

tebe hvali Božje ljudstvo.

V tebe so upali naši očetje, *

upali so in si jih osvobodil.

K tebi so klicali in si jih rešil, *

v tebe so upali in niso bili osramočeni. —

 

Jaz pa sem kakor črv in ne človek, *

ljudje me zasramujejo, svet me zaničuje.

Vsi, ki me vidijo, se mi posmehujejo, *

z glavo majejo in govorijo:

»Zaupal je v Gospoda, naj ga reši, *

naj ga otme, če mu dobro hoče.« —

 

Vate zaupam že od rojstva, *

ti si moje upanje od detinstva.

Tebi sem bil posvečen, še preden sem bil rojen, *

ti si bil moj Bog že v materinem naročju.

Ne oddaljuj se od mene v stiskah in bodi mi blizu, *

nihče drug mi ne bo pomagal.  —

1 Odpev Jezus je bil zavržen, zasramovan, mož bolečin, poln trpljenja.
2 Odpev Razdelili so si Jezusova oblačila in zanje žrebali.

II

Mnogo zveri me obdaja, *

obkrožajo me divje živali.

Pred menoj odpirajo svoja žrela *

in rjovejo kakor grabežljivi levi.

Moje moči so se razlile kakor voda, *

moje kosti so se razklenile.

Srce mi je postalo kakor vosek, *

raztaplja se v mojih prsih.

Kakor črepinja je suho moje grlo, *

jezik se neba prijemlje, do smrti sem izčrpan. —

 

Mnogo nasprotnikov me je obdalo, *

drhal hudobnežev preži okoli mene.

Roke in noge so mi prebodli, *

vse svoje kosti bi mogel prešteti.

Oni me pa gledajo, *

pasejo oči na mojih mukah.

Razdeljujejo si moja oblačila *

in žrebajo za mojo suknjo. —

 

Gospod, ne oddalji se od mene, *

moja moč si, hiti mi pomagat.

Reši moje življenje smrti, *

da me zveri ne raztrgajo.

Iz levjega žrela me reši, *

varuj me pred krvoločnimi volkovi.

Tvoje ime bom oznanjal svojim bratom, *

sredi zbora pravičnih te bom hvalil. —

2 Odpev Razdelili so si Jezusova oblačila in zanje žrebali.
3 Odpev Vsi narodi se bodo klanjali pred Božjim prestolom.

III

Hvalite Gospoda vsi, ki se ga bojite, *

slavite ga vi, ki ste njegovo ljudstvo.

Služite mu v svetem strahu *

vsi, ki ste njegovi sinovi in hčere.

Gospod ni preziral revnega v bedi, *

svojega obličja ni odvračal od njega.

Vedno je uslišal njegove prošnje, *

ko se je s klici obračal k njemu. —

 

Hvalil ga bom v velikem zboru, *

spolnil bom svoje obljube vpričo teh, ki ga ljubijo.

Ubogi bodo jedli in se nasitili; *

vsi, ki ga iščejo, bodo hvalili Gospoda.

Veselili se bodo in vzklikali: *

»Naj vaša srca živijo na veke!«

Vsa zemlja se bo spreobrnila h Gospodu, *

vsi narodi se bodo klanjali pred njegovim prestolom. —

 

Gospodovo je kraljestvo, *

on vlada nad narodi.

Samo njega bodo molili vsi, ki živijo na zemlji, *

njemu se bodo klanjali vsi umrljivi. —

 

Tudi jaz bom živel samo njemu, *

moji potomci mu bodo služili.

Prihodnjim rodovom bodo pripovedovali o njegovi svetosti *

in oznanjali bodo njegova mogočna dela. —

3 Odpev Vsi narodi se bodo klanjali pred Božjim prestolom.
Opoldne

Kratko berilo (Rim 3,21–22a)
Zdaj se je brez postave razodela Božja pravičnost, izpričevana s postavo in preroki; Božja pravičnost po veri v Jezusa Kristusa za vse in nad vsemi, kateri verujejo.

– Gospodove zapovedi so prave, razveseljujejo srca.
– Gospodovi ukazi so jasni in bistrijo poglede.
Sklepna prošnja
Molimo. Gospod Jezus Kristus, ves svet je zagrnila tema opoldne, ko si bil nedolžen križan za odrešenje vseh ljudi. Vedno nas tako razsvetljuj, da bomo prispeli v večno življenje, kjer živiš in kraljuješ vekomaj.
 

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od petka III. tedna

[D]

Pesem med letom

Človeka ustvaril si, o Bog,
in modro vodiš vso zemljo,
z živalmi in rastlinami
obilno jo napolnil si.

 

V načrtu tvojem vse stvari,
kar tvoja volja jih rodi,
človeku služijo zvesto,
saj njemu jih podvrgel si.

 

Preženi ti nam iz srca,
karkoli je nečistega,
kar vtihotapi se v nravi,
v dejanjih svoj dobi izraz.

 

Daj milost svojo nam sedaj,
nakloni nam plačilo kdaj,
pomiri v svetu ves prepir,
veselja večni vir odpri.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

1 Odpev Velik je Gospod Bog, vzvišen nad vsemi.

Ps 134 Hvala Gospodu za njegova čudovita dela

Pridobljeno ljudstvo, oznanjate slavna dela njega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč (1 Pt 2,9).

I

Hvalite Gospoda, *

hvalite ga, njegovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši, *

v dvorih hiše našega Gospoda. —

 

Hvalite Gospoda, ker je dober, *

igrajte v čast njegovemu svetemu imenu.

Gospod vas je izvolil, *

izbral za svoje sveto ljudstvo. —

 

Spoznal sem: Gospod je velik, *

naš Bog je vzvišen in vsemogočen.

Karkoli hoče, napravi na nebu in na zemlji, *

v morju in v vseh vodnih globinah.

Spusti veter in na obzorje pripelje oblake, *

izlije dež med bliskom in gromom. —

 

Udaril je prvorojence v Egiptu, *

ljudi in tudi živino.

Čudeže je naredil za znamenje Egiptu, *

faraonu in vsem njegovim hlapcem.

Uničil je mnoge narode, *

pobil mogočne kralje.

Vse njihove dežele je Bog dal v lastnino *

svojemu izvoljenemu ljudstvu. —

1 Odpev Velik je Gospod Bog, vzvišen nad vsemi.
2 Odpev Božje ljudstvo, hvali Gospoda, poveličuj ga, ker je dober.

II

Gospod, tvoje ime ostane večno *

tvoj spomin od roda do roda.

Gospod namreč varuje svoje ljudstvo *

in je usmiljen do vseh, ki ga častijo. —

 

Iz zlata in srebra so maliki ljudstev, *

človeške roke so jih izdelale.

Usta imajo, pa ne govorijo, *

oči imajo, pa ne vidijo.

Ušesa imajo, pa ne slišijo, *

ni diha v njihovih ustih.

Nespametni so tisti, ki jih delajo, *

nespametni vsi, ki vanje zaupajo. —

 

Božje ljudstvo, slavite Gospoda, *

Božji duhovniki, slavite Gospoda.

Božji služabniki, slavite Gospoda, *

vsi, ki vanj verujete, slavite Gospoda. —

 

Gospodu na Sionu slava, *

slava njemu, ki prebiva v svetem mestu. —

2 Odpev Božje ljudstvo, hvali Gospoda, poveličuj ga, ker je dober.
3 Odpev Vsi narodi bodo prišli in te častili, Gospod.

Raz 15,3–4  Zahvalna pesem

 

Velika in čudovita so tvoja dela, *

Gospod, Bog vsemogočni.

Pravična in resnična so tvoja pota, *

ti si kralj vekomaj. —

 

Gospod, kdo bi te ne priznaval *

in ne slavil tvojega imena?

Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *

ker so se razodele tvoje sodbe. —

3 Odpev Vsi narodi bodo prišli in te častili, Gospod.

Kratko berilo (Jak 1,2–4)
Samo v veselje si štejte, bratje moji, če pridete v razne preizkušnje, ker veste, da preskušnja vaše vere rodi stanovitnost. Stanovitnost pa naj vrši popolno delo, da boste popolni in dovršeni in ne boste v ničemer zaostajali.

Spev z odpevom

Kristus nas je ljubil in nas opral s svojo krvjo.
Kristus nas je ljubil in nas opral s svojo krvjo.

In nas naredil Bogu za kraljestvo in duhovnike.
Kristus nas je ljubil in nas opral s svojo krvjo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kristus nas je ljubil in nas opral s svojo krvjo.

Odpev k Moja duša Gospod se je spomnil svoje dobrote in nas sprejel za svoje ljudstvo.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Gospod se je spomnil svoje dobrote in nas sprejel za svoje ljudstvo.

Prošnje

Nebeški Oče je svojega edinorojenega Sina izročil v smrt zaradi naših grehov in ga obudil od mrtvih, da bi nas opravičil. Prosimo Jezusa Kristusa:

Gospod, usmili se svojega ljudstva. 

Usliši naše ponižne prošnje in nam odpusti grehe,

– z oproščenjem nam podeli tudi mir.

Po apostolu si rekel: »Kjer se je pomnožil greh, se je še bolj pomnožila milost,«

– velikodušno nam odpusti naše številne žalitve in malomarnosti.

Veliko smo grešili, vendar zaupamo v tvoje neskončno usmiljenje,

– spreobrni nas, da postanemo boljši.

Reši svoje ljudstvo njegovih grehov, 

– naj živi po tvoji volji.

Razbojniku, ki te je z zaupanjem priznal za odrešenika, si odprl raj,

– ne zapiraj nebeških vrat našim rajnim bratom in sestram.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Sveti Oče, hotel si, da je tvoj Sin postal cena za naše odrešenje. Pomagaj nam tako živeti, da bomo z njim voljno trpeli in dosegli slavo njegovega vstajenja, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Petek

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo. Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem 

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Psalmi

Ps 87   Molitev v hudi bolezni

To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

 

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju. —

 

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

 

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

 

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

 

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

 

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano? —

 

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Kratko berilo (Jer 14,9)

Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.

Blagoslovni vzklik

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

Premila Mati Zveličarjeva,

odprta vrata nebeška in morska zvezda,

pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati.

Ob angelovem oznanjenju

si svojega Stvarnika čudežno spočela

in ostala devica prej in slej,

usmili se grešnikov.

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2018