Na tematiko o pravilni uporabi zemeljskih dobrin je v teh nedeljah evangelist Luka na različne načine usmeril našo pozornost. S pripovedjo prilike o krivičnem, a dokaj zvitem oskrbniku, je Jezus poučeval svoje učence, kakšen je najboljši način uporabe denarja in materialnih dobrin, torej ta, da ga delimo z ubogimi ter si s tem pridobimo njihovo prijateljstvo za Nebeško kraljestvo.„Naredite si prijatelje s krivičnim mamonom“ pravi Jezus, „da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade“ (Lk 16,9). Denar sam po ...
Na tematiko o pravilni uporabi zemeljskih dobrin je v teh nedeljah evangelist Luka na različne načine usmeril našo pozornost. S pripovedjo prilike o krivičnem, a dokaj zvitem oskrbniku, je Jezus poučeval svoje učence, kakšen je najboljši način uporabe denarja in materialnih dobrin, torej ta, da ga delimo z ubogimi ter si s tem pridobimo njihovo prijateljstvo za Nebeško kraljestvo.„Naredite si prijatelje s krivičnim mamonom“ pravi Jezus, „da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade“ (Lk 16,9). Denar sam po sebi ni krivičen, vendar pa lahko bolj kakor katera koli stvar zapre človeka v slepo sebičnost. Gre torej zato, da izvajamo neke vrste 'spreobrnitev' ekonomskih dobrin. Namesto, da bi jih uporabljali samo za lastne potrebe, je potrebno misliti tudi na potrebe ubogih ter s tem posnemati Kristusa samega, ki je, kot piše sv. Pavel, „bil bogat, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu.“ (2Kor 8,9). Zdi se paradoksalno, saj nas Kristus ni obogatil s svojim bogastvom, temveč s svojim uboštvom, torej s svojo ljubeznijo, ki ga je gnala, da se nam je popolnoma dal.
Tukaj je možno odpreti široko in zapleteno področje razmišljanj o tematiki bogastva in uboštva, tudi na svetovnem nivoju, kjer se soočata dve ekonomski logiki in sicer logika dobička ter tista o pravični razdelitvi dobrin, ki pa si nista v nasprotju ena z drugo, dokler je njun odnos prav urejen. Katoliški družbeni nauk je vedno poudarjal, da je prednostna pravična razdelitev dobrin. Dobiček je seveda, do prave mere, potrebne za ekonomski razvoj, legitimen. Janez Pavel II. je v svoji okrožnici Centesimus annus takole zapisal: „sodobna ekonomija podjetništva prinaša pozitivne vidike, katerih osnova je svoboda osebe, ki se izraža tudi na ekonomskem področju tako, kot na drugih področjih“ (št. 32). Kljub vsemu pa dodaja, da kapitalizem ni edini veljaven način ekonomskega organiziranja (prim. št. 35).
Kritični stanji lakote in ekologije vedno bolj jasno razkrivata, da prekomerna logika zaslužka povečuje nesorazmerje med bogatimi in revnimi ter povečuje uničujoče izkoriščanje planeta. Ko pa začne prevladovati logika delitve z drugimi ter logika solidarnosti, je mogoče to obrniti v smer pravičnega in trajnostnega razvoja.
Sveta Marija, ki v Magnifikatu naznanja, da je Gospod 'lačne napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne' (Lk 1,53), naj kristjanom pomaga, da bodo z evangeljsko modrostjo ter velikodušno solidarnostjo uporabljali zemeljske dobrine ter naj navdihuje voditeljem in ekonomistom daljnoglede strategije, ki podpirajo pristen razvoj vseh ljudstev.
Origen pravi: »Ena od razlag prilike o krivičnem oskrbniku skuša iz nje potegniti celosten pomen. Na osnovi takšne razlage nima oskrbnik na koncu več svojih grešnih pisem, ampak jih je po Svetem Duhu s pomočjo Kristusovega križa in milosti krsta ponovno napisal Bog. Zato ne pišite ponovno tega, kar je Bog izbrisal.« Sv. Avguštin nadaljuje: »Jezus je svojim učencem priporočil oskrbnikovo zvitost, previdnost in otroško zaupljivost.« Sv. Efrem Sirski pravi: »Če bomo uporabljali stvari tega sveta, ki ...
Origen pravi: »Ena od razlag prilike o krivičnem oskrbniku skuša iz nje potegniti celosten pomen. Na osnovi takšne razlage nima oskrbnik na koncu več svojih grešnih pisem, ampak jih je po Svetem Duhu s pomočjo Kristusovega križa in milosti krsta ponovno napisal Bog. Zato ne pišite ponovno tega, kar je Bog izbrisal.« Sv. Avguštin nadaljuje: »Jezus je svojim učencem priporočil oskrbnikovo zvitost, previdnost in otroško zaupljivost.« Sv. Efrem Sirski pravi: »Če bomo uporabljali stvari tega sveta, ki niso naše, bomo sposobni si pridobivati stvari, ki ne minejo.« Sv. Avguštin nadaljuje: »Če boš mamona razumno uporabljal, kar pomeni, da ga boš uporabljal za pridobivanje prijateljev, tedaj te bodo, ko boš vse porabil, ti prijatelji sprejeli v večne šotore. Izraz pridobiti si prijatelje s krivičnim mamonom, se brez dvoma nanaša na miloščino, ki smo jo komu brez razlike dali in s tem izpolnili Jezusovo spodbudo 'naj tisto, kar kdo ima, da v miloščino'.« Sv. Janez Krizostom zato pravi: »Bogastvo je posojilo, ki nam ga je dal Bog in ga je potrebno dati revežu, če si želimo pridobiti stokratno povračilo, kajti ta naš prijatelj bo namreč v večnih bivališčih.«
Poslušajte vendar vi, ki teptate ubožca, pokončujete reveže v deželi in pravite: »Kdaj bo že mimo mlaj, da bomo prodajali žito? Kdaj bo mimo sobota, da bomo odprli žitnice; da bomo zmanjšali mero, povečali uteži in podtaknili varljivo tehtnico; da bomo za denar kupili siromake, za par čevljev ubožca, da bomo kot zrnje prodali tudi pleve?« Gospod prisega pri Jakobovem ponosu: »Nikoli ne bom pozabil vseh teh njihovih dejanj.«
Psalm 113
Odpev: »Hvalite Gospoda, ker dviga slabotnega.«
Ps 113,1-2.4-6.7-8
Hvalíte, Gospodovi služabniki,
hvalíte ime Gospodovo.
Ime Gospodovo naj bo slávljeno
zdaj in na veke.
Odpev: »Hvalite Gospoda, ker dviga slabotnega.«
Gospod je vzvišen nad vsemi narodi,
nad nebesa sega njegova slava.
Kdo je kakor Gospod, naš Bog, ki ima prestol na višavi;
in gleda od zgoraj v nižave na nebesa in na zemljo?
Odpev: »Hvalite Gospoda, ker dviga slabotnega.«
Iz prahu dvigne slabotnega,
iz blata potegne ubogega,
da ga posadi med kneze,
med kneze svojega ljudstva.
Odpev: »Hvalite Gospoda, ker dviga slabotnega.«
2. berilo
Moliti je treba za vse ljudi
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Timoteju (1 Tim 2,1-8)
Dragi Timótej, predvsem te prosim: prosíte, molíte, posredujte in se zahvaljujte za vse ljudi, za kralje in za vse oblastnike, da bomo lahko živeli v vsej pobožnosti in vsem dostojanstvu, mirno in tiho. To je namreč dobro in po volji Bogu, našemu odrešeniku, ki hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice. Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, on, ki je sam sebe dal v odkupnino za vse, v pričevanje ob svojem času. Zato sem bil postavljen za glasnika in apostola - resnico govorim, ne lažem - za učitelja poganov v veri in resnici. Vsekakor hočem, naj možje povsod molijo in dvigajo svete roke brez jeze in prepira.
Evangelij
prim. 2 Kor 8,9
Aleluja
Aleluja. Jezus Kristus je bil bogat, pa je postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu. Aleluja.
Izbira med Bogom in bogastvom
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 16,1-13)
Tisti čas je Jezus govóril svojim učencem: »Žível je neki bogataš, ki je imel oskrbnika in tega so mu zatožili, da zapravlja njegovo premoženje. Poklical ga je in mu rekel: ›Kaj slišim o tebi? Podaj obračun o svojem gospodarjenju, ker ne boš več mogel biti moj oskrbnik.‹ Oskrbnik pa je rekel sam pri sebi: ›Kaj naj storim, ker mi gospodar jemlje oskrbništvo? Kopáti ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom stóril, da me bodo ljudje sprejeli v svoje hiše, ko me bo gospodar razrešil oskrbništva.‹
Poklical je dolžnike svojega gospodarja, vsakega posebej. In rekel je prvemu: ›Koliko si dolžan mojemu gospodarju?‹ Ta je rekel: ›Sto vrčev olja.‹ On pa mu je dejal: ›Vzemi svojo zadólžnico, brž sédi in zapiši: petdeset.‹ Spet drugemu je rekel: ›Koliko si pa ti dolžan?‹ Rekel mu je: ›Sto mernikov žita.‹ Dejal mu je: ›Vzemi zadólžnico in zapiši: osemdeset.‹ In gospodar je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je preudarno ravnal, kajti sinovi tega veka so do svojega rodu preudarnejši kakor sinovi luči.
Jaz pa vam pravim: Pridobivajte si prijateljev s krivičnim mámonom, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko mámon poide. Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem. Če torej niste bili zvesti pri ravnanju s krivičnim mámonom, kdo vam bo zaupal resnično dobrino? In če niste bili zvesti pri tujem, kdo vam bo dal, kar je vaše? Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega dŕžal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mámonu.«
Svetnik za vsak dan
Misli Benedikta XVI.
Komentar cerkvenih očetov