Božja beseda za nedeljo, 17. avgusta 2014

Tako govorí Gospod: »Pazíte na pravico, ravnajte pravično, kajti moje odrešenje bo kmalu prišlo in moja pravičnost se bo kmalu razodela. Tujce, ki se bodo pridružili Gospodu, da bi mu služili, ljubili Gospodovo ime in bili njegovi služabniki, vse, ki bodo pazíli na soboto in je ne bodo skrunili, temveč se bodo držali moje zaveze, bom pripêljal na svojo sveto goro in jih razveseljeval v svoji hiši molitve: njihove žgalne in klavne daritve bodo prijetne na mojem oltarju, kajti moja hiša se bo imenovala hiša molitve za vsa ljudstva.«

Odpev: »O Bog, slavijo naj te vsa ljudstva.«

O Bog, izkaži nam milost in nas blagoslôvi,

razjásni svoje obličje nad nami!

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji,

vsi narodi tvoje odrešenje.

Odpev: »O Bog, slavijo naj te vsa ljudstva.«

O Bog, slavijo naj te ljudstva,

veselijo in radujejo naj se narodi,

ker sodiš ljudstva pravično

in vodiš narode na zemlji.

Odpev: »O Bog, slavijo naj te vsa ljudstva.«

O Bog, slavijo naj te ljudstva,

slavijo naj te vsa ljudstva.

Bog nas blagoslavlja,

naj ga častijo vsi konci zemlje.

Odpev: »O Bog, slavijo naj te vsa ljudstva.«

Bratje in sestre, vam, poganom, pravim: kolikor sem apostol za pogane, častno izpolnjujem svojo službo, da vzbudim ljubosumnost svojih rojakov in rešim vsaj nekatere izmed njih. Kajti če je njihovo zavrženje sprava za svet, kaj bo šele njihovo ponovno sprejetje? Mar ne prehod od smrti k življenju? Kajti Bog se ne kesa svojih milostnih darov in svojega klica. Kakor ste bili namreč vi nekoč Bogu neposlušni, zdaj pa ste zaradi neposlušnosti mojih rojakov dosegli usmiljenje, tako so zdaj tudi ti zaradi usmiljenja, ki ste ga bili deležni, postali neposlušni, da bi tudi oni prišli do usmiljenja. Bog je namreč vse vklenil v neposlušnost, da bi vsem izkazal usmiljenje

Tisti čas se je Jezus umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo hudobni duhovi.« Vendar ji ni odgovóril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami.« Odgovóril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovóril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Tedaj je Jezus odgovóril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodí naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro.