Božja beseda za nedeljo, 16. decembra 2018

Na današnjo tretjo adventno nedeljo nas bogoslužje vabi k duhovnemu veselju in sicer z znamenitim odpevom iz spodbude apostola Pavla: »Veselite se v Gospodu zmeraj... Gospod je blizu« (prim. Flp 4,4.5). Tudi prvo svetopisemsko berilo današnje svete maše vabi k veselju. Prerok Sofonija, iz konca 7. stoletja pred Kristusom, se obrača na mesto Jeruzalem in njegove prebivalce z besedami: »Vriskaj, hči sionska, vzklikaj, Izrael! Vesêli in raduj se iz vsega srca, hči jeruzalemska! Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi, ...

Več ...

Na današnjo tretjo adventno nedeljo nas bogoslužje vabi k duhovnemu veselju in sicer z znamenitim odpevom iz spodbude apostola Pavla: »Veselite se v Gospodu zmeraj... Gospod je blizu« (prim. Flp 4,4.5). Tudi prvo svetopisemsko berilo današnje svete maše vabi k veselju. Prerok Sofonija, iz konca 7. stoletja pred Kristusom, se obrača na mesto Jeruzalem in njegove prebivalce z besedami: »Vriskaj, hči sionska, vzklikaj, Izrael! Vesêli in raduj se iz vsega srca, hči jeruzalemska! Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi, tvoj močni rešitelj« (Sof 3,14.17). Tudi Bog sam je predstavljen s podobnimi čustvi. Prerok pravi: »Veselí se nad teboj v radosti, prenavlja te s svojo ljubeznijo... vriska nad teboj v prepevanju, kakor ob dnevih praznovanj« (Sof 3,17-18a). Ta obljuba se je v polnosti uresničila v božični skrivnosti, ki jo bomo obhajali čez dober teden in ki od nas zahteva, da se prenavljamo na  'danes' v našem življenju in skozi zgodovino.

V evangeliju Janez Krstnik pravi: »Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermenov njegovih sandal; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju“ (Lk 3,16). Za vodo poznamo pomen, se pa nam sedaj postavlja vprašanje, v čem je ta ogenj, ki ga omenja Janez Krstnik? Da bi videli to resničnost ognja, ki je navzoča med krstom z vodo, moramo omeniti, da je bil Janezov krst človeško dejanje, dejanje spokornosti. Stegovanje človeka k Bogu, da bi izprosil odpuščanje grehov in možnost, začeti znova svoje bivanje. Bil je torej samo človeška želja, iti k Bogu z lastnimi močmi. To pa je premalo. Razdalja je prevelika. V Jezusu Kristusu vidimo, da nam Bog prihaja naproti. V krščanskem krstu, ki ga je postavil Kristus, nismo dejavni samo mi s svojo željo bili očiščeni ter z molitvijo doseči odpuščanje, v krstu namreč deluje Bog sam, deluje Jezus po Svetem Duhu. Torej je pri krščanskem krstu navzoč ogenj Svetega Duha. Bog deluje, ne samo mi.

Veselje torej, ki ga prebuja bogoslužje, pa ni samo za nas. To je preroško naznanilo, namenjeno celotnemu človeštvu in še posebej najbolj ubogim, v tem primeru najbolj ubogim, ki nimajo veselja. Pomislimo na naše brate in sestre, še posebej na Bližnjem vzhodu, na nekaterih področjih Afrike ter nekaterih drugih predelih, ki preživljajo dramo vojne. Kako se lahko oni veselijo? Kakšen bo njihov božič? Pomislimo na številne bolnike ali osamljene, ki so poleg telesno preizkušani tudi duševno, saj se pogosto čustijo zapuščene. Kako z njimi deliti veselje, ne da bi jih ranili v njihovem trpljenju? Pomislimo pa tudi na tiste, še posebej na mlade, ki so izgubili smisel za resnično veselje ter ga iščejo tam, kjer ga je nemogoče najti. Torej ne moremo, da ne bi soočili današnjega bogoslužja in njegov poziv 'Veselite se' s temi dramatičnimi resničnostmi. Kakor je bil poziv v času preroka Sofonija namenjen ravno tistemu, ki je v preizkušnji, tako je tudi danes »tistim, ki jih je življenje ranilo in tistim, ki so brez veselja« še posebej namenjena Gospodova Beseda. Povabilo k veselju nikakor ni zavajajoče sporočilo, prav tako ne brezkoristna tolažba, temveč zveličavna prerokba, poziv za odrešitev, ki se začne z notranjo prenovo.

Da bi prenovil svet, je Bog izbral ponižno dekle iz neke vasi v Galileji, Marijo iz Nazareta, ki jo je takole pozdravil: »Veseli se, polna milosti, Gospod je s teboj.« V teh besedah je skrivnost pristnega božiča. Bog jih ponavlja Cerkvi in vsakemu od nas: »Razveseli se, Gospod je blizu!« Z Marijino pomočjo se ponižno in pogumno ponudimo nas same, da bi svet sprejel Kristusa, vir resničnega veselja.

Evangelij današnje tretje adventne nedelje nam ponovno predstavlja lik Janeza Krstnika in ga opisuje, medtem ko govori ljudem, ki so prišli k njemu do reke Jordan, da bi se dali krstiti. Ker je Janez z ostrimi besedami pozival vse, naj se pripravijo na Mesijev prihod, so ga nekateri vprašali: 'Kaj naj torej storimo?' (Lk 3,10.12.14). Ti pogovori so zelo zanimivi in hkrati zelo aktualni.

Prvi odgovor je namenjen vsem. Krstnik pravi: 'Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako' (v. 11). Tukaj lahko vidimo merilo za pravičnost, ki jo poživlja karitativna ljubezen. Pravičnost zahteva odpravo neravnovesja med tem, kar ima kdo več in tem, kar manjka nekomu tisto potrebno. Karitativna ljubezen nas spodbuja, da smo pozorni do drugega in gremo naproti tistemu, ki je v potrebi, ne da bi iskali opravičila za ohranitev lastnih interesov. Pravičnost in karitativna ljubezen si ne nasprotujeta. Obe sta potrebni in se morata dopolnjevati. 'Karitativna ljubezen bo vedno potrebna, tudi v najbolj pravični družbi', kajti, 'vedno bodo tudi primeri gmotnega pomanjkanja, v katerih je potrebna pomoč v smislu dejavne ljubezni do bližnjega' (Okrožnica: Bog je ljubezen, 28).

Drugi odgovor je namenjen nekaterim 'cestninarjem', oziroma pobiralcem davkov za Rimljane. Že zaradi tega so cestninarje zaničevali, predvsem pa zato, ker so izkoriščali svoj položaj tako, da so kradli. Krstnik jim ne pravi, da morajo spremeniti poklic, marveč naj ne zahtevajo nič več, kot je predpisano (prim. v. 13). Prerok v Božjem imenu ne zahteva izrednih dejanj, temveč predvsem pošteno izvrševanje svoje dolžnosti. Prvi korak proti večnemu življenju je vedno izpolnjevanje zapovedi. V tem primeru je to sedma zapoved:'Ne kradi' (prim. 2Mz 20,15).

Tretji odgovor je namenjen vojakom, še enemu sloju, ki ima neke vrste oblast in jo skuša zlorabiti. Vojakom Janez pravi: 'Ne izsiljujte nikogar in nikogar ne goljufajte, ampak naj vam bo dovolj vaša plača' (v. 14). Tudi pri njih se spreobrnjenje začne s poštenostjo ter spoštovanjem drugih. To navodilo velja za vse, še posebej za tiste, ki imajo večjo odgovornost.

Ko v celoti premislimo te pogovore, nas nagovori konkretnost Janezovih besed. Ker nas bo Bog torej sodil po naših delih, je potrebno prav v našem obnašanju pokazati, da izpolnjujemo njegovo voljo. In ravno zato so Krstnikova navodila vedno aktualna. Tudi v našem tako zapletenem svetu bi bilo veliko bolje, če bi vsakdo izpolnjeval ta pravila obnašanja. Prosimo torej Gospoda na priprošnjo Svete Marije, da nam pomaga pripraviti se na Božič, tako, da bomo obrodili dobre sadove spreobrnjenja (prim. Lk 3,8).

Manj ...

Ciril Aleksandrijski pravi: »Vsako navodilo je namreč povezano z navezanostjo na stvari tega sveta. Poduk o dobrih delih mora biti pred krstom. Luka kot zdravnik preko Janezovega pridiganja poda zdravilo za vsako bolezen, ki so jih razkrili množica, cestninarji in vojaki.« Origen razlaga: »Dati drugemu eno od dveh sukenj pomeni, da ne služimo dvema gospodarjema. Za cestninarje to pomeni, da ne zahtevajo več kot morajo.« »Ta opomin je namenjen tudi krščanskim izterjevalcem davkov, ki ne smejo izkoriščati svojega ...

Več ...

Ciril Aleksandrijski pravi: »Vsako navodilo je namreč povezano z navezanostjo na stvari tega sveta. Poduk o dobrih delih mora biti pred krstom. Luka kot zdravnik preko Janezovega pridiganja poda zdravilo za vsako bolezen, ki so jih razkrili množica, cestninarji in vojaki.« Origen razlaga: »Dati drugemu eno od dveh sukenj pomeni, da ne služimo dvema gospodarjema. Za cestninarje to pomeni, da ne zahtevajo več kot morajo.« »Ta opomin je namenjen tudi krščanskim izterjevalcem davkov, ki ne smejo izkoriščati svojega položaja zato, da bi bogateli,« pa pravi sv. Maksim Torinski. Sv. Avguštin o vojakih pravi, »da ne smejo uporabiti moči, ki izhaja iz njihove službe, da bi izsiljevali ali uporabljali silo proti drugemu, čeprav, ko tako govori, Janez dokazuje, da odobrava vojaško službo.« Sv. Ambrož pa pravi: »Temeljni izraz Postave Stare zaveze je 'biti usmiljeni, kakor je Oče, tako, da vsi mi izpolnjujemo zapovedana dela usmiljenja.« Sv. Gregor Veliki pravi: »Luka nas je seznanil s tem, da se je ljudstvo spraševalo, če je bil Janez Kristus. Janez ni ženin, ampak ženinov prijatelj.« Sv. Ciril Aleksandrijski pa pravi: »Janez, kot predstavnik Judov, ni vreden odvezati jermena Jezusovih sandal, saj je njegova naloga, da pripravi pot Jezusu, ki je Kristus, saj on krščuje z vodo, Jezus pa bo krščeval s Svetim Duhom in ognjem«, »kakor se je zgodilo na binkošti«, pa dodaja sv. Ciril Jeruzalemski. Sv. Ambrož nadalje razmišlja: »Janezov klic k pokori se zaključi z opozorilom poslušalcem, da se bo Bog vrnil kot sodnik in bo ločil tiste, ki obrodijo sad od tistih, ki so nerodovitni.«

Manj ...