Brevir za 9. januar 2013

Pesem
Ko modri Dete vidijo,
se vdano mu poklonijo,
kadilo, miro in zlato
spoštljivo mu darujejo.

 

Bogu velja kadila vonj,
in Kralju večnosti zlato,
nam trpka mira govori,
da Sin človekov umrl bo.

 

Si večji od velikih mest,
edini, Betlehem, izbran,
da v tebi se rodil je Bog,
ki pravi človek je postal.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki ljudstvom razodevaš se,
z Očetom, Duhom vzvišenim
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 38   Bolnikova molitev v stiski

Sklenil sem: »Pazil bom na svoje ravnanje, *

da se ne pregrešim z jezikom.

Brzdal bom svoja usta, *

dokler je hudobnež pred mano.« —

 

Onemel sem, ostal brez besede in molčal, *

a zaman, moja bolečina še narašča.

Srce mi je začelo močneje biti, ko sem razmišljal, *

v boleči vročici sem vzkliknil:

»Gospod, daj, da spoznam svoj konec, *

koliko je mojih dni in kako kratko je moje življenje.« —

 

Glej, le nekaj dni si mi odmeril, *

kot nič v primeri s teboj je moje življenje.

Le kot dih je vsak človek, *

kot senca vsakdo premine.

Le za prazen nič se vznemirja, *

a ne ve, kdo bo pobral, kar je nakopičil. —

In zdaj, Gospod, kaj naj pričakujem? *

Samo vate zaupam.

Reši me vseh mojih grehov, *

ne daj me neumnim v zasramovanje.

Umolknil sem, še ust ne morem odpreti, *

zakaj ti si to naredil. —

 

Odvrni od mene svoje udarce, *

omagujem pod tvojo silno roko.

S kaznijo pokoriš človeka za krivdo, *

kakor molj uničuješ, kar je človeku dragoceno.

Le kakor dih je vsak človek, *

prazen nič je pred tabo. —

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

prisluhni mojemu vpitju.

Ne bodi gluh za moje solze, zakaj le gost sem pri tebi, *

popotnik, kot vsi moji očetje. 

Odvrni od mene svojo nevoljo, da se oddahnem, *

preden odidem in me ne bo več na zemlji. —

- Gospod nas bo učil svojih potov,

- hodili bomo po njegovih stezah.

 

Milosti Gospodove bom slavil, slavna Gospodova dela, za vse, kar nam je storil Gospod, in za veliko dobroto Izraelovi hiši, ki nam jo je izkazal po svojem usmiljenju in po obilnosti svojih milosti.

Rekel je: »Saj so moje ljudstvo, sinovi, ki ne postanejo nezvesti.« In postal jim je rešitelj v vsej njihovi stiski. Ne poslanec in ne angel, temveč njegovo obličje jih je rešilo. V svoji ljubezni in prizanesljivosti jih je odkupil. Vzdignil jih je in jih nosil vse dni davnine.

Oni pa so bili nepokorni in so žalili njegovega svetega duha. Zato se jim je spremenil v sovražnika, sam se je bojeval proti njim.

Tedaj so se spomnili dni davnine, njegovega služabnika Mojzesa: »Kje je ta, ki je rešil iz vode Nila pastirja njegove črede? Kje je ta, ki je dal v njegovo notranjost svojega svetega duha, ki je vodil ob Mojzesovi desnici njegovo veličastno ramo, ki je razdelil vode pred njimi, da bi si ime ovekovečil, ki jih je vodil skozi vodne globine kakor konja v pustinji, da se niso spotaknili?« Kakor živino, ki stopa v dolino, jih je vodil Gospodov duh k počitku. Tako si vodil svoje ljudstvo, da si napraviš slavno ime.

Ozri se z nebes in glej iz svojega svetega in veličastnega prebivališča! Kje je tvoja gorečnost in tvoja moč, nagib tvojega srca in tvoje usmiljenje? Pred menoj se je ustavilo.

Saj si ti naš oče! Zakaj Abraham ne ve za nas in Izrael nas ne pozna. Ti, Gospod, si naš oče. »Naš odkupitelj od davnine« ti je ime.

Zakaj si pustil, Gospod, da smo zašli s tvojih potov, zakrknil nam srce, da se te ne bojimo? Vrni se, zaradi rodov, ki so tvoja posest! Zakaj so brezbožni zasramovali tvoj tempelj, naši nasprotniki poteptali tvoje svetišče? Postali smo kakor tisti, ki jim že zdavnaj nisi vladal, ki se niso imenovali po tvojem imenu.

O da bi predrl nebesa in stopil dol, da bi pred tabo zadrhtele gore!

 

SPEV (Iz 63, 19; 64, 1; 59, 11)

Gospod, postali smo kakor tisti, ki jim že zdavnaj nisi vladal in ki se niso imenovali po tvojem imenu. * Odpro naj se nebesa in pridi med nas.

Čakali smo pravico, a je ni, čakali smo rešitev, a je daleč od nas. * Odpro naj se nebesa in pridi med nas.

Sv. Proklus (+ ok. 446), patriarh v Carigradu, borec zoper nestorijanstvo, sodelavec sv. Cirila Aleksandrijskega

 

Kristus se je razodel svetu in uredil neurejeni svet, olepšal ga je in razvedril. Vzel je nase greh sveta in premagal sovražnika sveta. Posvetil je izvire voda in razsvetlil duše ljudi. Čudovita dela je povezal s še večjimi čudeži.

Danes namreč sta si zemlja in morje razdelila Odrešenikovo milost in vesoljni svet je vzkipel od radosti. Današnji dan je bogatejši na čudežih kakor sam božič. V proslavljanju Odrešenikovega rojstva se je razveselila zemlja, ko je v jaslih gledala Gospoda vsega; na današnjo slovesnost razodetja Boga pa se je vzburkalo morje: vzradostilo se je pač, ker je po reki Jordanu postalo deležno blagoslova posvečenja. O božiču je očem ljudi bilo vidno dete, ki je s svojo majhnostjo kazalo na našo nepopolnost, na današnji dan pa nastopa zrel mož in zagonetno odkriva našim očem popolnega Sina, rojenega iz popolnega Očeta. Zadnjič se je večni Kralj oblekel s človeškim oblačilom, danes pa se Izvir obdaja z reko.

Pridite torej in strmeč občudujte čudeže: Sonce pravičnosti umito v Jordanu, Ogenj potopljen v vodi in Bog na neki način posvečen po človeku. Danes vse stvarstvo prepeva slavospev: Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu. Blagoslovljen, ki venomer prihaja, saj ni tokrat prišel prvikrat.

Kdo je ta, ki prihaja? Povej odkrito, blaženi David: Bog je Gospod, on nas razsvetljuje. Apostol Pavel soglaša s prerokom Davidom, ko pravi: Razodela se je božja milost vsem ljudem in uči nas. Ne le nekaterim, marveč vsem: vsem namreč, Judom prav tako kakor Grkom po krstu podarja odrešenje, pred vse postavlja splošen dar krsta.

Pridite, glejte čudoviti in novi potop, izvrstnejši in silnejši od onega v Noetovih dneh. Ondi je vodovje potopa usmrtilo človeški rod, tukaj pa krstna voda po krščenem Jezusu mrtve obuja k življenju. Ondi je golob v kljunu prinesel oljčno vejico in s tem znamenjem nakazal prijeten vonj, izhajajoč iz Jezusa Kristusa; tukaj je prihod Svetega Duha v podobi goloba razodel usmiljenega Gospoda.

 

Danes se nam je razodela Luč od Luči, božji Sin, ki ga je Janez krstil v reki Jordan. * Rodila ga je Devica Marija.

Nad njim so se odprla nebesa in Oče je pričal za svojega Sina. * Rodila ga je Devica Marija.