HOZANA.si: Brevir

«   »

28. 3. 2020, Sobota 4. postnega tedna

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Povabilo

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče


S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od sobote IV. tedna

Lastno

vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih

Ugoden, bratje, zdaj je čas,
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.

 

Zdaj dnevi so zveličanja,
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.

 

Pomagaj nam, o dobri Bog,
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

1 Odpev Gospod je rešil svoje ljudstvo iz sužnosti.

Ps 77,40–72   Gospodova dobrota in nezvestoba njegovega ljudstva

To se je zgodilo kot podoba in je bilo zapisano v svarilo nam (1 Kor 10,11).

IV

Kolikokrat so se Izraelci uprli v puščavi, *

Boga užalostili v pustinji.

Še in še so skušali Gospoda, *

svojega Svetega so izzivali.

Niso se spominjali njegove ljubezni, *

ne dneva, ko jih je rešil sužnosti,

kako je delal svoja znamenja v Egiptu, *

svoja čuda v deželi ob Nilu. —

 

Egipčanom so se reke v kri spremenile, *

da niso mogli piti in se odžejati.

Priletelo je ogromno muh, ki so jih mučile, *

kar mrgolelo je žab, ki so jih nadlegovale.

Sadove so jim požrle gosenice, *

pridelke so uničile kobilice.

Toča je potolkla njihove vinograde, *

slana je požgala murve.

Njihove črede so poginile od kuge, *

ogenj z neba jim je pokončal živino. —

 

Tako so bili Egipčani hudo kaznovani, *

tepeni so bili s strašnimi šibami.

Prišle so še hujše nadloge: *

smrt jih je pokosila in pobrala kuga.

Pomrli so vsi prvorojenci v egiptovski deželi, *

poginili so vsi prvenci živine. —

1 Odpev Gospod je rešil svoje ljudstvo iz sužnosti.
2 Odpev Gospod je pripeljal svoje ljudstvo na svojo sveto goro.

V

Bog je izpeljal svoje ljudstvo kakor ovce, *

spremljal jih je kakor čredo v puščavi.

Vodil jih je varno, da se niso bali, *

Egipčane pa je pokrilo morje.

Pripeljal jih je v svojo sveto deželo, *

h goram, ki jih je osvojila njegova desnica.

Izgnal je narode in z žrebom razdelil njihovo zemljo, *

v njihovih domovih je nastanil svoje ljudstvo. —

 

Kljub temu so skušali Boga, svojega Gospoda, *

njegovih zapovedi niso spolnjevali.

Odpadli so in ga izdali kakor njihovi očetje, *

zablodili so kakor puščíce s pokvarjenega loka.

Žalili so Boga s češčenjem na višinah, *

ga jezili s svojimi maliki. —

 

Bog je to videl, vnela se je njegova sveta jeza, *

strašno je kaznoval svoje ljudstvo.

Zapustil je prebivališče v Silu, *

sveti šotor, kjer je med ljudmi prebival.

Filistejci so ugrabili skrinjo zaveze, *

znamenje svoje moči je Bog prepustil sovražnikom.

Ljudstvo so pobili z mečem, *

to je bila Božja kazen za Izraelce.

Fantje so padli v vojski, *

dekleta se niso mogla poročiti.

Vdove niso mogle žalovati, *

duhovniki so bili pomorjeni. —

2 Odpev Gospod je pripeljal svoje ljudstvo na svojo sveto goro.
3 Odpev Bog je izbral Judov rod in Davida za pastirja Izraela, svoje dediščine.

VI

Tedaj se je Bog zbudil kakor iz spanja, *

kakor bojevnik, ki se strezni od vina.

Udaril je sovražnike v hrbet, *

zadela jih je večna sramota. —

 

Ni si izbral Jožefovega in Efraimovega roda, *

izvolil si je Judov rod in vzljubil goro Sion.

Tam je dal sezidati svoje visoko svetišče, *

trdno kakor zemlja, ki jo je utrdil na veke. —

 

Izvolil si je svojega služabnika Davida, *

vzel ga je od črede. 

Ovčji pastir je postal pastir Božjega ljudstva, *

voditelj Izraelcev, Božjih izvoljencev. —

 

Vodil jih je s poštenim srcem, *

vladal jim je z modrostjo in razumnostjo. —

3 Odpev Bog je izbral Judov rod in Davida za pastirja Izraela, svoje dediščine.

[L]

- Kdor živi resnico, prihaja k luči,

- da se razodenejo njegova dela.

PRVO BERILO

Iz četrte Mojzesove knjige (20, 1-13; 21, 4-9)

Voda iz skale in bronasta kača

Tiste dni so Izraelovi sinovi, vsa občina, prišli v puščavo Sin v prvem mesecu in ljudstvo se je ustavilo v Kadesu. Tam je umrla Marija in je bila ondi pokopana.

Občina ni imela vode; zato so se zbirali zoper Mojzesa in Arona. Ljudstvo se je prepiralo z Mojzesom in vpilo: »O da bi bili pomrli, kot so pomrli naši bratje pred Gospodom! Zakaj sta vendar pripeljala Gospodovo občino v to puščavo, da tu umrjemo, mi in naša živina? Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta, da nas pripeljeta v ta slabi kraj, kjer ni setve ne smokve ne vinske trte ne granatnih jabolk ne vode za pijačo?«

Mojzes in Aron sta se umaknila izpred občine k vhodu v shodni šotor in sta padla na svoje obličje; in prikazalo se jima je Gospodovo veličastvo. Gospod pa je govoril Mojzesu: »Vzemi palico in zberi občino, ti in tvoj brat Aron! Govorita skali pred njihovimi očmi in dala bo svojo vodo! Izvabi jim vodo iz skale in napoji občino in njihovo živino!«

Mojzes je vzel palico izpred Gospoda, kakor mu je zapovedal. Potem sta Mojzes in Aron zbrala občino pred skalo; rekel jim je: »Poslušajte vendar, uporniki! Bova li vam mogla izvabiti vode iz te skale?« Mojzes je dvignil roko in udaril s palico dvakrat na skalo: priteklo je mnogo vode in pila je občina in njih živina.

Gospod pa je rekel Mojzesu in Aronu: »Ker nista verovala vame, da bi me kot svetega izpričala pred očmi Izraelovih sinov, zato ne bosta pripeljala te občine v deželo, ki jim jo bom dal.« To je voda Meriba, kjer so se Izraelovi sinovi prepirali z Gospodom, ki se je izkazal svetega med njimi.

Od gore Hora so odrinili po potu k Rdečemu morju, da bi obšli edomsko deželo. Ljudstvo pa se je naveličalo potovanja. Govorilo je ljudstvo zoper Boga in Mojzesa: »Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta, da umrjemo v puščavi? Kajti ni kruha ne vode; in ta borna jed se nam že gabi.«

Tedaj je Gospod poslal med ljudstvo strupene kače; pikale so ljudi, tako da je mnogo ljudstva iz Izraela umrlo. Zato je ljudstvo prišlo k Mojzesu in reklo: »Grešili smo, ker smo govorili zoper Gospoda in zoper tebe. Prosi torej Gospoda, da od nas vzame kače!« Mojzes je prosil za ljudstvo. Nato je Gospod rekel Mojzesu: »Naredi si strupeno kačo in jo obesi na drog! Kdor koli je pičen in jo pogleda, bo živel.« Mojzes je napravil bronasto kačo in jo obesil na drog. Če je koga kača pičila in se je ozrl na bronasto kačo, je ostal živ.

SPEV (Jan 3,14.15.17)

Kakor je Mojzes povzdignil v puščavi kačo, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, * da bi vsak, kdor veruje vanj, imel po njem večno življenje.

Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet obsodil, marveč da bi se svet po njem rešil, * da bi vsak, kdor veruje vanj, imel po njem večno življenje.

DRUGO BERILO

Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor (1962-65) je prenovil liturgijo ter zastavil pomembne smernice za dejavnejšo vlogo laikov, ekumensko približevanje drugim cerkvam in medverski dialog

Iz pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu 2. vat. vesoljnega cerkvenega zbora (CS 27-38).

Vso človeško dejavnost očistiti v velikonočni skrivnosti

V soglasju s skušnjo stoletij Sveto pismo uči človeško družino, da tvarni napredek, ki je velika človekova dobrina, prinaša s seboj tudi veliko skušnjavo. S prevračanjem reda vrednot in z zamešavanjem zlega z dobrim namreč gledajo posamezniki in skupine samo na to, kar je njihovo, ne pa na to, kar je drugih.

Tako pride do tega, da svet ni več področje resničnega bratstva, temveč da povečana moč človeštva grozi z uničenjem človeškemu rodu samemu.

Če torej kdo vprašuje, kako je mogoče premagati bedno stanje, izpovedujejo kristjani, da je treba vse človekove dejavnosti, ki jih vsak dan ogrožata napuh in neurejena ljubezen do samega sebe, očiščevati in spopolnjevati s Kristusovim križem in vstajenjem.

Človek, ki ga je Kristus odrešil in v Svetem Duhu napravil za novo stvar, more in mora ljubiti tudi stvari same, ki jih je ustvaril Bog. Od Boga jih namreč prejema in zato gleda nanje ter jih ceni kot prihajajoče iz božje roke.

Zahvaljuje se zanje božjemu Dobrotniku; in ko uporablja ter uživa stvari v duhu uboštva in svobode, postaja pravi posestnik sveta, kakor bi nič ne imel in vendar ima vse. Vse je vaše, vi pa Kristusovi, Kristus pa božji.

Božja Beseda sama, po kateri je vse nastalo, je postala človek in se je naselila med ljudmi na zemlji. Kot popolni človek je stopila v zgodovino sveta in si jo privzela ter povzela v sebi. Ta božja Beseda, Kristus, nam razodeva, da je Bog ljubezen, hkrati pa nas uči, da je temeljni zakon človeške popolnosti in zato tudi preobrazbe sveta nova zapoved ljubezni.

Tistim torej, ki verujejo božji ljubezni, prinaša Kristus gotovost, da je vsem ljudem odprta pot ljubezni in da napori za vzpostavitev vesoljnega bratstva niso prazni. Obenem opominja, da je treba hoditi po poti ljubezni ne samo v velikih stvareh, ampak tudi in predvsem v navadnih okoliščinah življenja.

Za vse nas grešnike je pretrpel smrt. S svojim zgledom nas uči, da je treba nositi tudi tisti križ, ki ga telo in svet nalagata na ramena tistim, ki se z vnemo trudijo za mir in pravičnost.

S svojim vstajenjem je bil Kristus postavljen za Gospoda, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, in z močjo svojega Duha že deluje v srcih ljudi. In ne prebuja v njih le hrepenenja po prihodnjem veku, ampak že samo s tem tudi oživlja, očiščuje in krepi tiste velikodušne težnje, s katerimi si družina ljudi prizadeva, da bi napravila svoje življenje bolj človeško in bi si v ta namen podvrgla vso zemljo.

Toda darovi Duha so različni. Nekatere Duh kliče k temu, da bi očitno pričevali za hrepenenje po nebeškem prebivališču in da bi to hrepenenje ohranjali živo v človeški družini; druge kliče k temu, da bi se posvečali zemeljski službi ljudem in s to svojo nalogo pripravljali snov za nebeško kraljestvo.

Vse pa osvobaja, da bi se v odpovedi samoljubju in s privzemanjem vseh zemeljskih sil v človeško življenje stegovali nasproti prihodnosti, ko bo človeštvo samo postalo Bogu prijetna daritev.

SPEV (2 Kor 5, 15; Rimlj 4, 25)

Kristus je za vse umrl, * da bi tisti, ki živijo, ne živeli več sami sebi, ampak njemu, ki je zanje umrl in vstal.

Žrtvovan je bil zaradi naših grehov in je vstal zaradi našega opravičenja, * da bi tisti, ki živijo, ne živeli več sami sebi, ampak njemu, ki je zanje umrl in vstal.

Sklepna prošnja
Molimo. Gospod, naš Bog, brez tvoje pomoči ti ne moremo ugajati. Usmiljeno vodi naša slabotna srca in nam vselej pomagaj. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od sobote IV. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Hvaljen, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih

O Kristus, prava luč sveta,
preženi vso temo srca,
krepost naj v dušah se blešči,
ko spet začenja se nov dan.

 

Ko daješ milosti nam čas,
spokornega še daj duha,
v dobroti spreobrni vse,
ki čakaš nas usmiljeno.

 

O daj, da spokorimo se
vsaj malo, in odpusti nam,
saj večji si v usmiljenju,
kot grehi vsega so sveta.

 

Tvoj pride dan, Gospod, tvoj dan,
ko vse na novo zacvete,
naj veselimo se ga vsi,
ker prenovljeni bomo v njem.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

1 Odpev Prav je, da ti pojemo hvalnice, Najvišji, in zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje.

Ps 91   Hvalnica Gospodu in Stvarniku

Prepevamo hvalnico edinorojenemu Božjemu Sinu za njegova čudovita dela (sv. Atanazij).

 

Gospod, prav je, da te slavimo *

in pojemo hvalnice tvojemu imenu, Najvišji.

Zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje, *

tvojo zvestobo ponoči,

na harfo z desetimi strunami in na liro, *

s spevom ob spremljavi na citre. —

 

Gospod, razveseljuješ nas s svojimi deli, *

občudujemo vse, kar si ustvaril.

 

Kako veličastna so tvoja dela, *

kako globoke so tvoje misli.

Ne daš se spoznati posvetnemu človeku, *

nespametni te ne more razumeti.

Čeprav grešniki rastejo kot trava *

in hudobni sijajno uspevajo,

obojne čaka večna poguba, *

ti pa, Gospod, si vzvišen na veke. —

 

Tvoji sovražniki bodo premagani, *

vsi hudodelci uničeni.

Mi pa bomo močni v Gospodu *

in uživali njegove dobrine.

Videli bomo grešnike zavržene *

in slišali hudobne vzdihovati.  —

 

Pravični bodo rasli kot palma, *

kot mogočno drevo bodo uspevali.

Zasajeni v dvoru Gospodove hiše *

bodo cveteli v Božji bližini.

Še v visoki starosti bodo dajali sadove, *

na veke bodo sočni in zeleni.

Oznanjali bodo, kako je Gospod pravičen, *

on je zavetje in v njem ni krivice. —

1 Odpev Prav je, da ti pojemo hvalnice, Najvišji, in zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje.
2 Odpev Novo srce in novega duha vam dam, govori Gospod.

Ezk 36,24–28   Gospod bo obnovil svoje ljudstvo

Oni bodo njegovo ljudstvo in Bog sam bo med njimi (Raz 21,3).

 

Pokličem vas izmed narodov, *

iz vseh dežel vas zberem.

V vašo deželo vas popeljem, *

čisto vodo na vas zlijem.

Očiščeni boste vseh vaših grehov, *

vseh vaših hudobij vas operem. —

 

Novo srce vam ustvarim, *

novega duha vam vlijem v vašo notranjost.

Odstranim kamnito srce iz vašega telesa, *

čuteče srce vam ustvarim.

Svojega duha vlijem v vašo notranjost, *

da boste živeli po mojih zapovedih.

Ohranili boste moje besede *

in jih spolnjevali. —

 

Prebivali boste v deželi, *

ki sem jo dal vašim očetom.

Vi boste moje ljudstvo, *

jaz bom vaš Bog in Gospod na veke. —

2 Odpev Novo srce in novega duha vam dam, govori Gospod.
3 Odpev Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, Gospod.

Ps 8     Božje veličastvo in človekovo dostojanstvo

Vse je podvrgel njegovim nogam in njega je kot glavo čez vse dal Cerkvi (Ef 1,22).

 

Gospod, naš Bog, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji, *

visoko nad nebo sega tvoje veličastvo.

Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, *

in s tem osramotil svoje sovražnike. —

 

Ko gledam nebo, mesec in zvezde, ki si jih ustvaril, *

mislim: kaj je človek, da se ga spominjaš.

Ustvaril si ga skoraj kakor angela, *

s slavo in častjo si ga ovenčal. —

 

Dal si mu oblast nad svojimi deli; *

vse si mu podvrgel:

ovce, govedo in divje živali, *

ptice pod nebom in ribe v morju. —

 

Gospod, naš Bog, kako si velik, *

kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji. —

3 Odpev Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, Gospod.

[L]

Kratko berilo (Iz 1,16–18)
Umijte se, očistite se, odpravite svoja hudobna dejanja izpred mojih oči, nehajte s hudobijami! Učite se dobro delati, skrbite za pravico, pomagajte zatiranemu, pravico prisojajte siroti, branite pravdo vdove! Pridite, pravdajmo se, govori Gospod. Če so vaši grehi rdeči kot škrlat, bodo beli kakor sneg; če so rdeči kot žamet, bodo beli kakor volna.
Spev z odpevom

Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.
Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.

Daj nam, Gospod, novega duha.
Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.

Odpev k Hvaljen Nikoli ni noben človek govoril tako, kakor govori Jezus.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Nikoli ni noben človek govoril tako, kakor govori Jezus.
Prošnje

Vedno in povsod se zahvaljujmo Kristusu, ki nas rešuje, in mu zaupno kličimo:

Gospod, pomagaj nam s svojo milostjo.

Naj ti neomadeževani služimo,

– da bo v nas mogel prebivati Sveti Duh.

Gospod, pomagaj nam s svojo milostjo.

Uči nas, da se bomo že od jutra žrtvovali za svoje brate in sestre

– in ves dan v vseh stvareh spolnjevali tvojo voljo.

Gospod, pomagaj nam s svojo milostjo.

Naj hrepenimo po kruhu, ki ostane za večno življenje

– in nam ga ti dobrotno daješ.

Gospod, pomagaj nam s svojo milostjo.

Tvoja Mati, pribežališče grešnikov, naj posreduje za nas,

– da nam milostno odpustiš naše grehe.

Gospod, pomagaj nam s svojo milostjo.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Gospod, naš Bog, brez tvoje pomoči ti ne moremo ugajati. Usmiljeno vodi naša slabotna srca in nam vselej pomagaj. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od sobote IV. tedna

Lastno

berilo, sklepna prošnja

Opoldne

[D]

Pesem opoldne 

V tej uri Kristus je razpet
na križu klical: Žejen sem.
Naj žejo po pravičnosti
zbudi nam, ki ga molimo.

 

Naj glad po njem začutimo,
ki nas s seboj nasitil bo.
Naj duša grehe zamrzi,
po čednosti zahrepeni.

 

Ljubezen Svetega Duha
naj naša srca prepoji,
telesa strast naj ohladi
in dušo mlačno razžari.

 

Prosímo vdano Kristusa,
Očeta in obeh Duha:
Trojica sveta, močni Bog,
usmili vsega se svetá. Amen.

Odpev opoldne
Nočem smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi, govori živi Bog.

Ps 118,169–176  (XXII)  Hvala Božji postavi

 

Gospod, moj klic naj pride k tebi, *

poúči me po svoji besedi.

Naj te doseže moja prošnja, *

reši me, kakor si obljubil. —

 

Moja usta naj ti pojejo hvalnice, *

ker mi kažeš prava pota.

Moj jezik naj oznanja tvojo zavezo, *

ker so tvoje zapovedi pravične. —

 

Tvoja roka naj me podpira, *

saj sem se odločil zate.

Gospod, od tebe si želim rešitve, *

tvoje odločitve naj mi bodo v srečo. —

 

Naj še dolgo živim in te hvalim, *

naj mi pomagajo tvoje zapovedi.

Išči me kakor izgubljeno ovco, *

tvoje zaveze nisem pozabil. —

Ps 44   Svatovska pesem za Kristusa Kralja

Glejte, Ženin gre, pojdite mu naproti! (Mt 25,6).

I

Iz srca mi vre vesela pesem; *

te besede posvečujem kralju.

Rad bi porabil vse svoje sposobnosti, *

da bi zapel hvalno pesem tebi. —

 

Ti si najlepši, *

najlepši med človeškimi sinovi.

Milina je razlita na tvojih ustnicah, *

Bog te je res blagoslovil za vse veke. —

 

Mogočni junak, opaši si meč okoli ledij, *

ponosno stopaj z njim v svojem veličastvu.

Bojuj se za resnico in pravico: *

tvoja desnica bo delala čudovita dela.

Zmagal boš in ljudstva ti bodo pokorna, *

v živo boš zadel svoje sovražnike. —

 

Božanski kralj, tvoj prestol je postavljen na vekov veke, *

žezlo tvojega kraljestva je žezlo pravičnosti.

Ljubiš pravico in sovražiš krivico, *

Bog, tvoj Bog, te je osrečil bolj kot druge kralje.  —

 

Tvoja oblačila diše po dragocenih dišavah, *

razveseljuje te pesem v razkošnih dvoranah.

Kraljevske hčere ti prihajajo naproti, *

vsa v zlatu stoji kraljica na tvoji desnici. —

II

Prisluhni, nevesta, poglej in poslušaj; *

pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta.

Kralj se veseli tvoje lepote, *

on je tvoj gospod, njemu se pokloni.

Glej, tuja ljudstva prihajajo z darovi, *

najbogatejši se potegujejo za tvojo naklonjenost. —

 

Kraljeva nevesta blesti v vsej svoji krasoti, *

njen plašč je okrašen z biseri in zlatom.

V dragoceni obleki jo peljejo k ženinu; *

družice jo spremljajo, da se mu poklonijo.

Veseli jih vodijo in vriskajo, *

ko vstopajo v kraljevo palačo. —

 

Dobil boš sinov, vrednih tvojih očetov, *

postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Proslavljal bom, kralj, tvoje ime od roda do roda *

in ljudstva te bodo slavila na veke. —

Odpev opoldne
Nočem smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi, govori živi Bog.
Opoldne

Kratko berilo (Iz 44,21–22)
Spominjaj se tega, da si moj služabnik. Upodobil sem te, moj služabnik si, Izrael, ne bom te pozabil. Pometem tvoje prestopke kakor oblak in tvoje pregrehe kakor meglice. Vrni se k meni, ker te odkupim.

– Ne glej, o Bog, na moje grehe,
– vso mojo krivdo izbriši.
Sklepna prošnja
Molimo. Gospod, naš Bog, brez tvoje pomoči ti ne moremo ugajati. Usmiljeno vodi naša slabotna srca in nam vselej pomagaj. Po Kristusu, našem Gospodu.

⇑ Vrh

5. postna nedelja (tiha)

1. večernice

Psalmi so od nedelje I. tedna

Lastno

1. odpev, 2. odpev, 3. odpev, 3. psalm, berilo, spev z odpevom, odpev k Moja duša, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Pesem ob nedeljah

Poslušaj nas, dobrotni Bog,
v spokornosti te prosimo,
naj duše posveti nam post
spokornih štirideset dni.

 

Ti veš, kako slabotni smo,
srce je tvoje usmiljeno,
glej, spet se k tebi vračamo
in odpuščanja prosimo.

 

Grešili smo, to vsak prizna,
kesamo se iz dna srca:
imenu tvojemu bo v čast,
če odpustiš nam vse dolgé.

 

Pomagaj s svojo milostjo,
da zdržnost ukroti telo
in duh se dvigne, okrepi,
da tebi zvesto služimo.

 

Nakloni, troedini Bog,
kar verni vsi te prosimo,
da mnogo nam sadov rodi
pobožna vnema postnih dni. Amen.

 

[L]

1 V postu 5 Svojo postavo jim položim v srce, govori Gospod, jaz bom njihov Bog in oni moje ljudstvo.

[D]

Ps 140,1–9  Molitev v nevarnosti

In dvignil se je z molitvami svetih dim vonjav iz angelove roke pred Boga (Raz 8,4).

 

Kličem te, Gospod, hitro mi pomagaj, *

čuj moj glas, ko vpijem k tebi.

Moja molitev naj se dviga k tebi kakor kadilo *

in moje roke kot ob večerni daritvi. —

 

Postavi stražo, Gospod, pred moja usta, *

pazi na moje govorjenje.

Naj se mi srce ne nagne k hudobiji, *

da bi grešil s krivičnimi dejanji.

Z ljudmi, ki delajo krivico, naj ne hodim, *

nočem uživati v njihovi družbi.

Naj me pravični, ki me ljubi, kaznuje in graja, *

dobrot grešnikov pa nikakor ne maram.

Njihovi hudobiji se bom upiral *

s svojo nenehno molitvijo. —

 

Ko jih bo Gospod ponižal, se bo pokazalo, *

da so bile moje besede dobronamerne.

Njihove kosti bodo zginile v podzemlje *

kot v razpokano in razorano zemljo. —

 

Moje oči, o Bog, pa se obračajo k tebi, *

k tebi se zatekam, varuj moje življenje.

Obvaruj me zanke, ki mi jo nastavljajo, *

in zvijače ljudi, ki hudo delajo. —

[L]

1 V postu 5 Svojo postavo jim položim v srce, govori Gospod, jaz bom njihov Bog in oni moje ljudstvo.
2 V postu 5 Vse imam za izgubo zaradi vzvišenosti spoznanja Jezusa Kristusa, mojega Gospoda.

[D]

Ps 141 Molitev v zapuščenosti

Vse to se je izpolnilo na Gospodu v času trpljenja (sv. Hilarij).

 

Na ves glas kličem h Gospodu, *

na ves glas ga prosim.

Svojo skrb pred njim izlivam, *

pred njim razkrivam svojo stisko. —

 

Ves sem malodušen in preplašen, *

a ti, Gospod, poznaš mojo usodo.

Na poti, po kateri hodim, *

so mi skrivaj nastavili zanko.

Oziram se na levo in desno, *

a ni nikogar, ki bi se zmenil zame.

Nimam se kam zateči, *

nikogar ni, ki bi se brigal za moje življenje. —

 

Kličem k tebi, Gospod, ti si moje zavetje, *

ti mi boš rešil življenje.

Prisluhni mojemu vpitju, *

silno sem pobit in obupan.

Reši me mojih preganjalcev, *

ker so močnejši od mene. —

 

Reši me iz te stiske *

in iz srca se ti bom zahvalil.

Z menoj se bodo veselili vsi pravični, *

ker si bil tako dober do mene. —

[L]

2 V postu 5 Vse imam za izgubo zaradi vzvišenosti spoznanja Jezusa Kristusa, mojega Gospoda.
3 V postu 5 Božji Sin se je iz tega, kar je trpel, učil pokorščine.

[D]

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

[L]

3 V postu 5 Božji Sin se je iz tega, kar je trpel, učil pokorščine.

Kratko berilo (1 Pt 1,18–21)
Vedite, da niste z minljivimi rečmi, s srebrom ali zlatom, odkupljeni iz svojega praznega življenja, ki ste ga imeli od očetov, marveč z dragoceno krvjo Kristusa kot nedolžnega in brezmadežnega Jagnjeta. On je bil izbran pred začetkom sveta, razodet pa poslednji čas zaradi vas. Vi po njem verujete v Boga, ki ga je obudil od mrtvih in mu dal veličastvo, da je vaša vera tudi upanje v Boga.

Spev z odpevom

Zdaj je čas milosti, zdaj so dnevi zveličanja.
Zdaj je čas milosti, zdaj so dnevi zveličanja.

Ne prejemajmo zaman Božje milosti.
Zdaj je čas milosti, zdaj so dnevi zveličanja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Zdaj je čas milosti, zdaj so dnevi zveličanja.

Odpev k Moja duša Bog, naš Oče, ki je obudil od mrtvih Jezusa Kristusa, bo tudi nas oživil s svojim Duhom, ki je v nas.


Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Bog, naš Oče, ki je obudil od mrtvih Jezusa Kristusa, bo tudi nas oživil s svojim Duhom, ki je v nas.


Prošnje

Slavimo Kristusa, našega Gospoda, ki je naš učitelj, vzor in brat, ter mu ponižno kličimo:

Gospod, poživi svoje ljudstvo.

Kristus, v vsem si nam postal podoben, razen v grehu, nauči nas deliti veselje z veselimi in žalost s potrtimi,

– da bo naša ljubezen vsak dan popolnejša.

Gospod, poživi svoje ljudstvo.

V bratih in sestrah, ki živijo v raznovrstnem pomanjkanju, naj vidimo tebe,

– naj jim pomagamo ter v njih tebi strežemo.

Gospod, poživi svoje ljudstvo.

Mrtvega Lazarja si obudil iz smrtnega spanja,

– naj se po veri in pokori prebudijo v življenje vsi, ki so zaradi greha duhovno mrtvi.

Gospod, poživi svoje ljudstvo.

Po zgledu Device Marije in svetnikov

– naj si mnogi izberejo pot krščanske popolnosti.

Gospod, poživi svoje ljudstvo.

Vsi mrtvi naj vstanejo k življenju v tvoji slavi

– in se večno veselijo v tvoji ljubezni.

Gospod, poživi svoje ljudstvo.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Gospod, naš Bog, tvoj Sin se je iz ljubezni do ljudi izročil v smrt. Pomagaj nam, da bomo z enako ljubeznijo zvesto hodili za njim, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Nedelja in slovesni praznik (po 1. večernicah)

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

V prvem, tretjem in petem postnem tednu 'Končujemo današnji dan', v drugih tednih pa 'O Kristus, ti si luč in dan'

Pesem

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Psalmi

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

Oče je poveličal Kristusa in ga obudil od mrtvih (sv. Avguštin).

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

Hvalite našega Boga, vsi njegovi izvoljenci, vsi, ki ga ljubite, mali in veliki (Raz 19,5).

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Večni Bog, ostani z nami to noč, da bomo jutri s tvojo pomočjo vstali in se veselili vstajenja Kristusa, ki živi in kraljuje vekomaj.

Blagoslovni vzklik

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati.

K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen

 

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2020