HOZANA.si: Brevir

«   »

27. 3. 2020, Petek 4. postnega tedna

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Povabilo

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.

Ps 23 Gospod prihaja v svetišče


Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od petka IV. tedna

Lastno

vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih

Ugoden, bratje, zdaj je čas,
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.

 

Zdaj dnevi so zveličanja,
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.

 

Pomagaj nam, o dobri Bog,
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

1 Odpev Naši očetje so nam pripovedovali o Gospodovi moči in njegovih čudovitih delih.

Ps 77,1–39  Gospodova dobrota in nezvestoba njegovega ljudstva

To se je zgodilo kot podoba in je bilo zapisano v svarilo nam (1 Kor 10,11).

I

Poslušaj moj nauk, moje ljudstvo, *

pazite, kaj vam bom povedal.

Odprl bom svoja usta in govoril v prilikah, *

razodel bom skrivnosti starodavne dobe. —

 

Kar smo slišali in se naučili, *

ne bomo prikrivali svojim otrokom,

kar so nam naši očetje izročili, *

bomo pripovedovali prihodnjim rodovom,

o Gospodovih slavnih delih in o njegovi moči, *

o čudežih, ki jih je storil. —

 

Svojemu ljudstvu je zapovedal, *

naj izročijo sinovom, kar je naročil očetom,

naj zvedo tudi prihodnji rodovi, *

njihovi potomci naj povedo svojim otrokom,

naj v Boga zaupajo in Gospodovih del ne pozabljajo, *

marveč spolnjujejo njegove zapovedi.

Naj ne postanejo kakor njihovi očetje *

uporno in trmasto ljudstvo,

ljudstvo s hudobnim srcem *

in nezvesti svojemu Bogu. —

 

Celo posebej od Boga poklicani *

so svojega Gospoda izdali v boju.

Niso se držali Božje zaveze, *

niso hoteli živeti po njegovi postavi.

Pozabili so na njegovo dobroto, *

na znamenja, ki jim jih je pokazal.

Pred njih očeti je delal čudeže *

v deželi Nila, v Spodnjem Egiptu. —

 

Razdelil je Rdeče morje in jih čez povedel, *

postavil je vode kakor zidove.

Vodil jih je podnevi z oblakom *

in vso noč z ognjeno svetlobo.

Razklal je skalo v puščavi *

in jim dal vode v obilju.

Izvabil je iz pečine potoke, *

voda je tekla kot reka. —

1 Odpev Naši očetje so nam pripovedovali o Gospodovi moči in njegovih čudovitih delih.
2 Odpev Izraelovi sinovi so jedli mano in pili iz duhovne skale, ki jih je spremljala.

II

Še naprej so zoper Boga grešili *

in v pustinji žalili Najvišjega.

Boga so skušali v svojih srcih, *

ko so terjali jed po svoji poželjivosti.

Zoper Boga so govorili: *

»Mar nam more Bog pogrniti mizo v puščavi?

Res, udaril je skalo in vode so pritekle, *

ali pa bo mogel dati kruha in mesa svojemu ljudstvu?«

Ko je to slišal, se je Gospod razsrdil *

in njegova jeza je vzkipela zoper Božje ljudstvo.

Kajti niso verovali v Gospoda, *

v njegovo pomoč niso zaupali. —

 

Kljub temu je zapovedal oblakom na nebu, *

odprl je nebeška vrata.

Padala je mana za hrano, *

kruh iz nebes jim je podelil.

Angelski kruh je jedel človek, *

vsi so se nasitili s hrano, od Boga poslano.

Zbudil je vzhodnik na nebu, *

s svojo močjo je dvignil južni veter.

Priletelo je toliko ptic, kolikor je peska ob morju, *

mesa so dobili v izobilju.

Padale so v njihov tabor, *

okoli njihovih šotorov.

Jedli so in se zelo nasitili, *

izpolnil jim je njih poželenje. —

 

Vendar še niso odnehali v svoji nenasitnosti, *

zato je zoper nje vzkipela Božja jeza.

Meso je bilo še v njihovih ustih, *

ko jim je kuga pomorila veljake in mladino. —

2 Odpev Izraelovi sinovi so jedli mano in pili iz duhovne skale, ki jih je spremljala.
3 Odpev Spomnili so se, da je Bog njihov varuh in rešitelj.

III

Kljub vsem čudežem Izraelci niso verovali, *

ampak so dalje grešili.

Zato je Bog hitro naredil konec njihovemu življenju, *

kaznoval jih je z naglo smrtjo.

Ko jim je šlo za življenje, so ga iskali *

in se k njemu vračali skesani.

Spomnili so se, da je Bog njihov varuh, *

Bog najvišji, njihov rešitelj.

Toda varali so ga s svojimi usti, *

lagali mu s svojim jezikom.

Niso bili odkritosrčni do njega, *

njegovi zavezi niso ostali zvesti. —

 

Bog pa je usmiljen, odpušča krivdo *

in ne uniči grešnikov.

Nenehno zadržuje svojo jezo *

in vsega svojega srda ne izlije.

Spominja se: iz mesa je človek, *

kakor dih je, ki odhaja in se ne vrača. —

3 Odpev Spomnili so se, da je Bog njihov varuh in rešitelj.

[L]

- Spreobrnimo se h Gospodu, svojemu Bogu,

- milostljiv je in usmiljen.

PRVO BERILO

Iz četrte Mojzesove knjige (14, 1-25)

Mojzes prosi za uporno ljudstvo

Vsa Izraelova občina je zagnala krik in vik, in ljudstvo je jokalo tisto noč. Vsi Izraelovi sinovi so godrnjali zoper Mojzesa in Arona in vsa občina jima je govorila: »O da bi bili umrli v egiptovski deželi ali da bi umrli v tej puščavi! Zakaj nas vodi Gospod v to deželo, da pademo pod mečem? Naše žene in naši otroci bodo v plen. Ali ni bolje za nas, da se vrnemo v Egipt?« In govorili so drug drugemu: »Postavimo si poglavarja in vrnimo se v Egipt!«

Mojzes in Aron sta tedaj padla na svoje obličje pred vso zbrano občino Izraelovih sinov. Nunov sin Jozue pa in Jefonov sin Kaleb, ki sta bila tudi med ogledniki dežele, sta pretrgala svoja oblačila in rekla vsej občini Izraelovih sinov: »Dežela, ki smo jo prehodili, da bi jo ogledali, je zelo lepa dežela. Če nam je Gospod naklonjen, nas bo pripeljal v to deželo in nam jo dal, deželo, v kateri teče mleko in med. Le ne upirajte se Gospodu in ne bojte se ljudstva te dežele! Kajti kakor kruh jih bomo pojedli. Brez obrambe so ostali. Z nami pa je Gospod. Nikar se jih ne bojte!«

Tedaj ju je vsa občina mislila posuti s kamenjem. Toda Gospodovo veličastvo se je prikazalo nad shodnim šotorom vsem Izraelovim sinovom. Gospod pa je rekel Mojzesu: »Doklej me bo zaničevalo to ljudstvo? Doklej mi ne bodo verjeli kljub vsem znamenjem, ki sem jih storil med njimi? Udarim jih s kugo in jih iztrebim, iz tebe pa naredim narod, večji in mogočnejši, kakor je ta.«

Mojzes je rekel Gospodu: »Če Egipčani to slišijo, saj si s svojo močjo odpeljal to ljudstvo iz njihove srede, bodo povedali prebivalcem te dežele. Slišali so, da si ti, Gospod, sredi tega ljudstva, da se ti, Gospod, razodevaš iz oči v oči, da tvoj oblak stoji nad njimi in da ti hodiš pred njimi podnevi v oblačnem stebru in ponoči v ognjenem stebru. Ako torej to ljudstvo pokončaš kakor enega moža, bodo narodi, ki so slišali glas o tebi, rekli: ,Ker Gospod ni mogel pripeljati tega ljudstva v deželo, ki jim jo je s prisego obljubil, jih je pomoril v puščavi.'

Naj se torej tvoja moč, Gospod, zdaj poveliča, kakor si govoril: Gospod je prizanesljiv in velik v milosti, odpušča krivdo in hudobijo; vendar pa nikakor ne pušča brez kazni, ampak pokori krivdo očetov na sinovih do tretjega in četrtega roda. Odpusti, prosim, krivdo tega ljudstva po svojem velikem usmiljenju, kakor si prizanašal temu ljudstvu od Egipta do semkaj!«

Gospod je rekel: »Odpuščam po tvoji besedi. Toda kakor resnično živim in bo z Gospodovim veličastvom napolnjena vsa zemlja: Vsi ti možje, ki so videli moje veličastvo in moja znamenja, ki sem jih storil v Egiptu in v puščavi, pa so me vendar že desetkrat skušali in niso poslušali mojega glasu, nikakor ne bodo videli dežele, ki sem jo s prisego obljubil njihovim očetom. Nihče od vseh teh, ki so me zaničevali, je ne bo videl. Svojega služabnika Kaleba pa bom, ker je bil drugega duha in mi bil popolnoma zvest, pripeljal v deželo, ki jo je že obhodil, in njegov zarod jo bo dobil v delež. Amalečana in Kanaanca pustite bivati v dolini! Jutri se obrnite in odrinite v puščavo po poti proti Rdečemu morju!«

SPEV (Ps 102, 8.9.13.14)

Gospod je milostljiv in usmiljen, potrpežljiv in zelo milosrčen. Ne spominja se več naših grehov, njegova nevolja ne traja dolgo. * Kakor je oče usmiljen z otroki, tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo.

Dobro ve, kakšni smo, saj nas je ustvaril; spominja se, da smo iz zemlje. * Kakor je oče usmiljen z otroki, tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo.

DRUGO BERILO

Sv. Atanazij (295-373), škof v Aleksandriji v Egiptu, pregnanec, borec zoper arijanstvo, pisatelj apologetskih, dogmatskih, zgodovinskih in eksegetskih spisov

Iz Velikonočnih pisem sv. Atanazija, škofa (5. pismo, 1-2)

Velikonočna skrivnost zbližuje oddaljene vernike

Bratje moji, lepo je preiti z enega praznika k drugemu, od ene molitve k drugi in z ene slovesnosti na drugo slovesnost. Blizu je čas, ki začenja novo dobo, praznovanje svete velike noči, v kateri se je naš Gospod žrtvoval za nas. Mi se seveda krepčamo z jedjo življenja in razveseljujemo svoje srce z dragoceno Kristusovo krvjo, kakor da bi pili iz studenca. In vendar smo še naprej žejni in zmeraj še hrepenimo. On pa se daje žejnim in za praznični dan s svojo dobrotljivostjo vabi k sebi vsa nepotešena srca: Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije.

Ne pogasi človeku žeje samo takrat, ko ta pristopi, ampak vsakokrat, če le izrazi prošnjo, mu je dovoljeno, da se približa Odrešeniku. Milost tega praznika ni omejena na določeno dobo in njegov bleščeči žarek ne pozna zatona; vedno razsvetli tiste, ki si tega želijo. Z nenehno močjo pa sije v kristjanih, ki so že razsvetljeni ter ponoči in podnevi premišljujejo svete knjige. Ti so kakor človek, ki ga sveti psalm blagruje z besedami: Blagor človeku, ki ne zaide na kriva pota, ne pohaja z grešniki in ne poseda s hudobneži; veseli pa se božjih zapovedi ter jih noč in dan premišlja.

Dragi moji! Bog je od začetka postavil za nas ta praznik z namenom, da bi ga obhajali vsako leto. Za naše odrešenje je izročil v smrt svojega Sina in zaradi istega namena nam je dal velikonočni praznik, v katerega je usmerjeno vse bogoslužno leto. Ta praznik nas s svojo skrivnostjo vodi skozi vse nadloge tega sveta. Po njem nam naklanja tisto odrešilno veselje, ki veča bratstvo med ljudmi. S svojim skrivnostnim delovanjem nas združuje v eno občestvo in vse kristjane duhovno povezuje, kjerkoli so. Združuje nas v skupni molitvi in zahvali, ki je običajna ob takih slovesnostih. Čudež božje dobrotljivosti je, kako nas ta praznik združuje vse, tiste, ki se zberejo od daleč, in tiste, ki so razkropljeni po daljnih krajih, in nas vse tesno zbliža po veri.

SPEV (Sof 3, 8.9; Jan 12, 32)

Počakajte me, govori Gospod, do dneva, ko vstanem. * Tedaj bom dal ljudstvu spet čiste ustnice, da bodo vsi klicali moje ime in mi služili v skupni vnemi.

Jaz bom, ko bom z zemlje povzdignjen, vse pritegnil k sebi. * Tedaj bom dal ljudstvu spet čiste ustnice, da bodo vsi klicali moje ime in mi služili v skupni vnemi.

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, naši slabotni naravi si pripravil vso potrebno pomoč. Daj, da jo bomo z veseljem sprejemali, ko nas prenavljaš, in te slavili z resnično svetim življenjem. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od petka IV. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Hvaljen, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih

O Kristus, prava luč sveta,
preženi vso temo srca,
krepost naj v dušah se blešči,
ko spet začenja se nov dan.

 

Ko daješ milosti nam čas,
spokornega še daj duha,
v dobroti spreobrni vse,
ki čakaš nas usmiljeno.

 

O daj, da spokorimo se
vsaj malo, in odpusti nam,
saj večji si v usmiljenju,
kot grehi vsega so sveta.

 

Tvoj pride dan, Gospod, tvoj dan,
ko vse na novo zacvete,
naj veselimo se ga vsi,
ker prenovljeni bomo v njem.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

1 Odpev Čisto srce, o Bog, mi ustvari, duha stanovitnosti v meni obnovi.

Ps 50   Usmili se me, Bog

Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,2324).

 

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *

v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.

Popolnoma izmij mojo krivdo, *

mojega greha me očisti. —

 

Svojo pregreho priznavam, *

moj greh mi je živo v spominu.

Grešil sem zoper tebe samega, *

kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.

Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *

tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —

 

Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *

z grehom je omadeževan že od začetka.

Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *

ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —

 

Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *

bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.

Naj spet občutim radost in veselje, *

moje potrto srce naj se vzraduje. —

 

Ne glej na moje grehe, *

vso mojo krivdo izbriši.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *

duha stanovitnosti v meni obnovi. —

 

Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *

svojega svetega duha mi ne odvzemi.

Naj se spet veselim, da sem rešen, *

duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —

 

Grešnikom bom kazal tvoja pota, *

izgubljeni se bodo vrnili k tebi.

Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *

moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —

 

Gospod, odpri moje ustnice, *

da bom oznanjal tvojo hvalo.

Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *

klavnih in žgalnih daritev ne maraš.

Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —

 

Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *

kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.

Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *

in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —

1 Odpev Čisto srce, o Bog, mi ustvari, duha stanovitnosti v meni obnovi.
2 Odpev Vesêli se, Jeruzalem, ker boš vsa ljudstva zbral v Gospodu.

Tob 13,10–15,17–19  Zahvala za osvoboditev ljudstva

Pokazal mi je sveto mesto Jeruzalem …, ki je imelo Božjo veličastnost (Raz 21,10–11).

 

Hvalite Gospoda, vsi njegovi izvoljeni, *

obhajajte svete dneve in ga slavite.

Jeruzalem, Božje mesto, *

za tvoja dela zahteva Gospod pokoro. —

 

Hvali Boga, večnega Gospoda, s svojimi dobrimi deli, *

da spet postavi svoje svetišče v tebi.

Nazaj bo poklical vse tvoje pregnance, *

da se boš veselil vse večne čase. —

 

Bleščal se boš v sijajni luči, *

klanjale se ti bodo vse pokrajine zemlje.

Narodi bodo od daleč prihajali k tebi, *

prinašali darila in v tebi molili Gospoda.

Tvojo deželo bodo imeli za sveto, *

tvoje veliko ime bodo slavili v tebi.

Veselil se boš svojih potomcev, *

blagoslovljeni se bodo zbirali pri Gospodu. —

 

Blagor vsem, ki te ljubijo, *

ki se tvojega miru veselijo.

Hvali, moja duša, Gospoda, ker bo osvobodil Jeruzalem, *

rešil svoje ljudstvo iz vsake njegove stiske. —

2 Odpev Vesêli se, Jeruzalem, ker boš vsa ljudstva zbral v Gospodu.
3 Odpev Hvali, Sion, svojega Boga, ki pošilja na zemljo svojo besedo.

Ps 147 Jeruzalem znova pozidan

Pridi, pokažem ti nevesto, Jagnjetovo zaročenko (Raz 21,9).

 

Hvali Gospoda, Jeruzalem, *

hvali svojega Boga, o Sion. —

 

Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *

blagoslovil tvoje otroke v tebi.

Tvoji deželi daje živeti v miru, *

hrani te z najboljšo pšenico.

Na zemljo pošilja svojo besedo, *

njegovo oznanilo se hitro širi. —

 

Snežno odejo razgrinja kot volno, *

kakor pepel potresa slano.

Točo siplje kot drobtine kruha, *

kaj more obstati pred njegovim mrazom?

Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *

veter zaveje in stečejo vode. —

 

Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *

zakone in zapovedi svojim izvoljenim.

Tako ni storil nobenemu narodu, *

ni jim razodel svoje postave. —

3 Odpev Hvali, Sion, svojega Boga, ki pošilja na zemljo svojo besedo.

[L]

Kratko berilo (Iz 53,11b–12)
S svojim trpljenjem bo moj pravični služabnik prinesel pravičnost mnogim, njih hudobije bo naložil nase. Zato mu bom dal v delež mnoge in mogočne prejme kot plen, zato ker je svoje življenje dal v smrt in bil prištet med hudodelce, medtem ko je nosil grehe mnogih in prosil za grešnike.
Spev z odpevom

Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.
Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.

Trpel si zaradi naših grehov.
Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.

Odpev k Hvaljen Mene poznate in tudi veste, odkod sem; nisem prišel sam od sebe, ampak moj Oče me je poslal, govori Gospod.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Mene poznate in tudi veste, odkod sem; nisem prišel sam od sebe, ampak moj Oče me je poslal, govori Gospod.
Prošnje

Jezusa Kristusa, ki nas je odrešil s svojo smrtjo in vstajenjem, kličimo na pomoč:

Gospod, usmili se nas.

Šel si v Jeruzalem, da bi tam trpel in tako prišel v slavo,

– privedi svojo Cerkev v večno veliko noč.

Gospod, usmili se nas.

Hotel si biti pribit na križ in preboden z vojakovo sulico,

– ozdravi naše rane.

Gospod, usmili se nas.

Tvoj križ nam je postal drevo življenja,

– naj v krstu prerojeni uživamo njegove sadove.

Gospod, usmili se nas.

Na križu si odpustil skesanemu razbojniku,

– odpusti tudi nam grešnikom.

Gospod, usmili se nas.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
O Bog, naši slabotni naravi si pripravil vso potrebno pomoč. Daj, da jo bomo z veseljem sprejemali, ko nas prenavljaš, in te slavili z resnično svetim življenjem. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od petka IV. tedna

Lastno

berilo, sklepna prošnja

Opoldne

[D]

Pesem opoldne 

V tej uri Kristus je razpet
na križu klical: Žejen sem.
Naj žejo po pravičnosti
zbudi nam, ki ga molimo.

 

Naj glad po njem začutimo,
ki nas s seboj nasitil bo.
Naj duša grehe zamrzi,
po čednosti zahrepeni.

 

Ljubezen Svetega Duha
naj naša srca prepoji,
telesa strast naj ohladi
in dušo mlačno razžari.

 

Prosímo vdano Kristusa,
Očeta in obeh Duha:
Trojica sveta, močni Bog,
usmili vsega se svetá. Amen.

Odpev opoldne
Nočem smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi, govori živi Bog.

Ps 118,161–168  (XXI)  Hvala Božji postavi

 

Mogočni me preganjajo brez vzroka, *

moje srce pa spoštuje tvoje besede.

Veselim se tega, kar si povedal, *

kakor lovec obilnega plena. —

 

Sovražim laž in se mi gnusi, *

a tvojo postavo ljubim.

Sedemkrat na dan ti opravljam molitve, *

ker si pravičen v svojih sodbah. —

 

Velik mir uživa vsak, ki ljubi tvojo postavo, *

nič mu ni v spotiko.

Čakam, Gospod, da mi prideš pomagat, *

in tvoje zapovedi spolnjujem. —

 

Skrbno se ravnam po tvojih zakonih *

in jih silno ljubim.

Spolnjujem tvoje zapovedi in nauke, *

ti vidiš vse moje življenje. —

Ps 132 Blagor bratske sloge

Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga (1 Jn 4,7).

 

Glej, kako je dobro in prijetno, *

če bratje živijo skupaj.

Prijetno je kot vonjava dragocenega olja, *

s katerim je Mojzes mazilil Arona.

To je kakor obilna rosa, *

ki pada na sionske višave.

Gospod blagoslavlja le tam, kjer je sloga, *

tam daje življenje na veke. —

Ps 139,1–9,13–14  Bog je moje pribežališče

Sin človekov bo izdan v roke grešnikom (Mt 26,45).

 

Reši me, Gospod, hudobnega človeka, *

nasilnih ljudi me varuj.

Reši me vseh, ki v srcu snujejo hudobijo *

ter ves dan povzročajo prepire.

Kakor kača brusijo svoje jezike, *

gadji strup skrivajo v svojih ustih. —

 

Brani me pred krivičnim človekom, *

nasilnih ljudi me varuj.

Ko hodim, mi hočejo noge spodnesti, *

prevzetni mi skrivaj nastavljajo zanko.

Vrvi razpenjajo kot mrežo, *

pastí mi postavljajo ob poti. —

 

Ti si moj Bog, govorim Gospodu, *

Gospod, poslušaj mojo prošnjo.

Gospod, moj Bog, moj mogočni rešitelj, *

ti mi ščitiš glavo ob dnevu boja.

Ne daj, da se zgodi, kar si želi hudobni, *

nikar ne izpolni njegovih naklepov. —

 

Vem, Gospod, da boš pravičen siromaku *

in ubogemu priboril pravico.

Samo pravični bodo tebe slavili, *

samo pošteni prebivali pred tvojim obličjem. —

Odpev opoldne
Nočem smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi, govori živi Bog.
Opoldne

Kratko berilo (Prim. Jer 3,12.14a)
Spreobrnite se, govori Gospod, ne bom vas več jezno gledal, kajti milostljiv sem, ne jezim se na veke. Povrnite se, odpadli sinovi, govori Gospod.

– Ne glej, o Bog, na moje grehe,
– vso mojo krivdo izbriši.
Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, naši slabotni naravi si pripravil vso potrebno pomoč. Daj, da jo bomo z veseljem sprejemali, ko nas prenavljaš, in te slavili z resnično svetim življenjem. Po Kristusu, našem Gospodu.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od petka IV. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Moja duša, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Pesem ob delavnikih

Ti, Jezus, si posvetil post,
ko si v puščavi postil se,
naročaš zdaj ga tudi nam
za zdravje našega duha.

 

Naklôni Cerkvi milosti,
vse naše óbčestvo podpri,
naj grehe svoje vsak spozna,
iskreno se jih pokesa.

 

Pregrehe, ki teže nam vest,
odpusti milostno, Gospod,
in za naprej pomagaj nam,
da v grehe več ne pademo.

 

Spokorna dela postnih dni
naj zbrišejo nam vse dolgé,
očiščeni veliko noč
naj radostno obhajamo.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

1 Odpev Vsak dan ti hočem prepevati hvalo, Gospod, in razglašati tvoja čudovita dela.

Ps 144 Hvalnica Božjemu veličastvu

Pravičen si, Gospod, ki si in si bil (Raz 16,5).

I

Moj Bog in moj kralj, hočem te poveličevati, *

slaviti tvoje ime na vekov veke.

Vsak dan ti hočem prepevati hvalo, *

slaviti tvoje ime na vekov veke. —

 

Velik si, Gospod, in nad vse hvale vreden, *

tvoja veličina se ne da izmeriti.

Rod za rodom hvali tvoja dela *

in oznanja tvojo vsemogočnost. —

 

Govorijo o sijajni slavi tvojega veličastva *

in razglašajo tvoja čudovita dela.

Poročajo o tvojih mogočnih delih, *

pripovedujejo o tvojem dostojanstvu.

Na vso moč razglašajo tvoje velike dobrote *

in se radujejo tvoje pravičnosti. —

 

Blag si, Gospod, in usmiljen, *

potrpežljiv in velik v ljubezni.

Dober si vsemu svojemu stvarstvu, *

do vseh stvari usmiljen. —

 

Naj te slavijo, Gospod, vsa tvoja dela, *

tvoji zvesti naj te hvalijo.

Naj pripovedujejo o slavi tvojega kraljestva, *

naj govorijo o tvoji vsemogočnosti.

Naj oznanjajo tvojo moč vsemu človeštvu *

in slavo tvojega sijajnega kraljestva.

Tvoje kraljestvo je za večne čase, *

tvoje gospostvo je za vse rodove. —

1 Odpev Vsak dan ti hočem prepevati hvalo, Gospod, in razglašati tvoja čudovita dela.
2 Odpev Z zaupanjem vsi upirajo oči vate, Gospod, blizu si vsem, ki te iščejo.

II

Gospod, ti si zvest svojim obljubam *

in dober v vseh svojih delih.

Gospod, zadržuješ vse, ki padajo, *

dvigaš vse, ki so potrti.

Vsi zaupno oči upirajo vate *

in ti jim ob pravem času daješ hrano.

Svojo dobrotno roko odpiraš *

in vse, kar živi, nasičuješ. —

 

Gospod je pravičen na vseh svojih potih *

in svet v vseh svojih delih.

Blizu je vsem, ki ga iščejo, *

vsem, ki ga kličejo iskreno.

Izpolni prošnje tistih, ki ga častijo, *

prisluhne njih vpitju in jim pomaga.

Gospod bedi nad vsemi, ki ga ljubijo, *

poniža pa tiste, ki se mu upirajo. —

 

Moja usta naj pojejo hvalo Gospodu, *

človeštvo naj ga slavi vse čase. —

2 Odpev Z zaupanjem vsi upirajo oči vate, Gospod, blizu si vsem, ki te iščejo.
3 Odpev Pravična in resnična so tvoja pota, Gospod, ti si kralj vekomaj.

Raz 15,3–4  Zahvalna pesem

 

Velika in čudovita so tvoja dela, *

Gospod, Bog vsemogočni.

Pravična in resnična so tvoja pota, *

ti si kralj vekomaj. —

 

Gospod, kdo bi te ne priznaval *

in ne slavil tvojega imena?

Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *

ker so se razodele tvoje sodbe. —

3 Odpev Pravična in resnična so tvoja pota, Gospod, ti si kralj vekomaj.

[L]

Kratko berilo (Jak 5,16.19–20)
Priznavajte drug drugemu grehe in molite drug za drugega, da ozdravite. Veliko premore goreča molitev pravičnega. Bratje moji! Če kdo izmed vas zaide od resnice in ga kdo spreobrne, naj vé, da, kdor obrne grešnika od njegove krive poti, reši njegovo dušo in pokrije obilo grehov.
Spev z odpevom

Priznam ti svojo krivdo, Gospod.
Priznam ti svojo krivdo, Gospod.

Odvzemi mi breme mojega greha.
Priznam ti svojo krivdo, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Priznam ti svojo krivdo, Gospod.

Odpev k Moja duša Nihče ni stegnil rok po Jezusu, ker njegova ura še ni prišla.
Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Nihče ni stegnil rok po Jezusu, ker njegova ura še ni prišla.
Prošnje

Častimo Odrešenika človeškega rodu, ki je s svojo smrtjo uničil našo smrt in nam s svojim vstajenjem obnovil življenje. Vdano ga prosimo:

Posveti ljudstvo, ki si ga s svojo krvjo odkupil.

Naš Odrešenik, naj se s spokornostjo čim bolj pridružimo tvojemu trpljenju,

– da bomo s teboj dosegli slavo vstajenja.

Posveti ljudstvo, ki si ga s svojo krvjo odkupil.

Tvoja mati, tolažnica trpečih, naj nas varuje

– in v bridkosti naj nas krepča tvoja tolažba.

Posveti ljudstvo, ki si ga s svojo krvjo odkupil.

Združi naše vsakdanje trpljenje s svojim trpljenjem,

– da se bo v nas razodevalo tvoje odrešenje.

Posveti ljudstvo, ki si ga s svojo krvjo odkupil.

Ponižal si se in si bil pokoren do smrti, smrti na križu,

– daj nam duha pokorščine in potrpežljivosti.

Posveti ljudstvo, ki si ga s svojo krvjo odkupil.

Naše rajne upodobi v slavi po svojem poveličanem telesu

– in naj se jim nekoč tudi mi pridružimo.

Posveti ljudstvo, ki si ga s svojo krvjo odkupil.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
O Bog, naši slabotni naravi si pripravil vso potrebno pomoč. Daj, da jo bomo z veseljem sprejemali, ko nas prenavljaš, in te slavili z resnično svetim življenjem. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Petek

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

V prvem, tretjem in petem postnem tednu 'Končujemo današnji dan', v drugih tednih pa 'O Kristus, ti si luč in dan'

Pesem

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Psalmi

Ps 87   Molitev v hudi bolezni

To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

 

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju. —

 

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

 

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

 

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

 

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

 

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano? —

 

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Kratko berilo (Jer 14,9)

Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.

Blagoslovni vzklik

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati.

K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen

 

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2020