Brevir za 23. maj 2020

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Pesem
O večni in najvišji kralj
in vseh ljudi odrešenik,
raztrgal smrti si vezi
in milost zmago spet slavi.

 

V Očetovo se dvigaš čast,
ki vso izroča ti oblast,
deliš si z njim jo kakor Bog,
ker ni ti dana od ljudi.

 

Pred tabo upogibajo 
vsa bitja se, kar jih živi
na širni zemlji in pod njo
in kar obsega jih nebo.

 

Ko na oblaku kakor blisk
prikažeš k sodbi se svetá,
odpusti nam še zadnji greh
in sprejmi k sebi nas v nebo.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki zmagovit v nebesa greš,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 105 Gospodova dobrota in človeška nezvestoba

Slavite Gospoda, ker je dober, *

vekomaj traja njegova ljubezen. —

 

Kdo bo naštel vsa Gospodova mogočna dela? *

Kdo bi ga mogel primerno hvaliti?

Blagor njim, ki spolnjujejo Božje zapovedi, *

ki vedno delajo po pravici. —

 

Spomni se nas zaradi ljubezni do svojega ljudstva, *

Gospod, obišči nas in nas reši.

Naj uživamo srečo tvojih izvoljencev, *

naj se radujemo in ponašamo, da smo tvoja lastnina. —

 

Grešili smo kakor naši očetje, *

bili smo krivični in hudobni.

Naši očetje v Egiptu *

niso razumeli tvojih znamenj.

Niso se spominjali tvoje velike ljubezni, *

ko so se ti upirali pri Rdečem morju.

Ti pa si jih rešil zaradi svojega imena, *

pokazal si svojo vsemogočnost. —

 

Po tvoji volji se je Rdeče morje posušilo, *

peljal si jih skozi valove kakor po suhem.

Rešil si jih zasledovalcev, *

osvobodil si jih iz rok sovražnikov.

Vode so pokrile njih nasprotnike, *

niti eden od njih se ni rešil.

Tedaj so verjeli tvojim besedam, *

peli so ti hvalo, Najvišji. —

 

Toda hitro so pozabili na tvoja dela, *

niso zaupali tvojim načrtom.

Vdali so se poželenju v puščavi, *

skušali so te v pustinji.

Dal si jim, kolikor so želeli, *

toda mnoge je pobrala kuga. —

 

Uprli so se Mojzesu v taborišču *

in Aronu, tvojemu velikemu duhovniku.

Odprla se je zemlja, *

požrla je voditelje upora.

Ogenj je bruhnil iz globine, *

plamen je požgal vse upornike. —

Naredili so si tele ob Sinajski gori *

in molili iz zlata ulito podobo.

Živega Boga so zamenjali za malika, *

za podobo neumne živali.

Pozabili so na Boga, ki jih je rešil, *

in na znamenja, ki jih je delal v Egiptu.

Pozabili so na čudeže v egiptovski deželi, *

na velika Božja dela ob Rdečem morju.

Gotovo bi bili uničeni, *

da ni Mojzes prosil zanje.

Božji izvoljenec je odvrnil kazen *

in niso bili pokončani. —

 

Zavidanja vredno deželo so odklonili, *

niso verovali Božji besedi.

Godrnjali so v svojih šotorih, *

niso hoteli ubogati Gospoda.

Zato jim je zagrozil z dvignjeno roko, *

da bodo pokončani v puščavi,

da bodo narodi razkropili njihov zarod *

in jih razpršili po deželah. —

 

Oklenili so se tujega božanstva, *

ga častili s požrešnostjo in nečistovanjem.

S takimi dejanji so izzivali Gospoda, *

da je začela razsajati kuga.

Tedaj je nastopil veliki duhovnik in sodil, *

nadloga je ponehala.

To se mu je štelo v zasluženje *

za vse rodove na veke. —

 

Gospoda so žalili s prepirom zaradi vode iz skale, *

takrat se je tudi Mojzes pregrešil.

S svojo upornostjo so ga razjezili, *

da je nepremišljeno govoril.  —

V obljubljeni deželi niso iztrebili ljudstev, *

kakor jim je Gospod Bog ukazal.

Pomešali so se z malikovalci, *

prevzeli so njih navade.

Častili so njihove bogove, *

to je postalo zanje usodno. —

 

Žrtvovali so sinove in hčere malikom, *

nedolžno kri svojih otrok so prelivali.

Darovali so jih narejenim podobam, *

dežela je bila s krvjo omadeževana.

Oskrunili so se s svojimi zločini, *

s svojimi deli odstopili od Gospoda. —

 

Gospod Bog se je razsrdil nad svojim ljudstvom *

in njegova dediščina se mu je pristúdila.

Prepustil jih je tujim narodom, *

podvrgel jih je njihovim nasprotnikom.

Ti so jih od vseh strani stiskali *

in popolnoma podjarmili. —

 

Bog jih je velikokrat rešil, *

oni pa so ga kar naprej žalili.

Vedno bolj so grešili *

in se pogrezali v svoje hudobije.

Vendar se je ozrl na njihovo stisko, *

ko je slišal njihovo molitev. —

 

Spomnil se je v njihov blagor svoje zaveze, *

usmilil se jih je zaradi svoje velike dobrote.

Zaradi njega so bili do njih usmiljeni *

celo tisti, ki so jih premagali. —

 

Gospod, naš Bog, ti nas reši, *

zberi nas izmed narodov.

Tvoje sveto ime bomo slavili *

veseli, da te smemo hvaliti. —

 

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, zdaj in vselej. *

Tako se zgodi. Amen. —

- Bog nas je prerodil za živo upanje, aleluja,

- po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih, aleluja.

 

Preljubi, to je oznanilo, ki ste ga slišali od začetka, da se ljubimo med seboj. Ne, kakor je bil Kajn iz hudobe in je ubil svojega brata. In zakaj ga je ubil? Ker so bila njegova dela hudobna, bratova pa pravična.

Ne čudite se, bratje, ako vas svet sovraži. Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo; kdor ne ljubi, ostane v smrti. Vsak, kdor brata sovraži, je ubijalec, in veste, da noben ubijalec nima v sebi večnega življenja.

Na tem smo ljubezen spoznali, da je on dal življenje za nas; tudi mi smo dolžni za brate dati življenje. Kdor ima premoženje sveta in vidi brata v pomanjkanju, pa svoje srce pred njim zapre, kako more biti ljubezen božja v njem?

SPEV (1 Jan 3,16.14)

Iz tega smo spoznali božjo ljubezen, da je on dal življenje za nas. * Tudi mi smo dolžni za brate dati življenje, aleluja.

Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo. * Tudi mi smo dolžni za brate dati življenje, aleluja.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Cerkev pozna dvojno življenje, ki ga je Bog razodel in priporočil: eno je v veri, drugo v gledanju; eno v času popotovanja, drugo v večnem bivališču; eno v trudu, drugo v pokoju; eno na potu, drugo v domovini; eno si prizadeva in deluje, drugo za plačilo gleda; eno se ogiba hudega in dela dobro in ima veliko dobrino, ki jo uživa.

Podoba onega je bil apostol Peter, podoba tega apostol Janez. Ono bo trajalo do konca tega sveta in se bo tedaj končalo, to pa se bo spolnilo šele po koncu tega sveta, toda na onem svetu mu ne bo konca. Zategadelj je Petru rečeno: Hodi za menoj, o Janezu pa: Hočem, da tako ostane, dokler ne pridem, kaj je tebi za to? Ti hodi za menoj!

Ti hodi za menoj in me posnemaj ter prenašaj, kar te v času hudega zadene, oni pa naj ostane, dokler ne pridem povračat z večnimi dobrinami. To se da jasneje takole povedati: Popolna dejavnost, ki jo spodbuja zgled mojega trpljenja, naj hodi za menoj; začeto gledanje pa naj počaka, dokler ne pridem, da se spopolni, ko pridem.

Za Kristusom namreč hodi do smrti bogovdana popolna potrpežljivost. Popolno spoznanje pa čaka, dokler ne pride Kristus, da se bo takrat razodelo. Tu namreč trpimo hudo tega sveta v deželi umrljivih, ondi pa bomo gledali Gospodove dobrote v deželi živih. Besedo: Hočem, da ostane, dokler ne pridem, ne smemo umeti v pomenu preostati, ostati pri življenju, ampak v pomenu čakati, zakaj tisto, kar on (Janez) pomeni, se bo spolnilo ne zdaj, ampak ko pride Kristus. Če pa onega, kar je naznačeno po tem (Petru), zdaj ne izvršuješ, ne dospeš do tistega, kar pričakuješ.

Vendar pa naj nihče teh odličnih apostolov vsaksebi ne loči! Oba sta bila v tistem, kar je Peter v podobi predstavljal, in oba naj bi bila nekoč v tistem, kar je Janez v podobi pomenil. V podobi je oni hodil za njim, ta pa ostal; oba pa sta v veri prenašala hude stiske sedanje revščine, oba pričakovala prihodnjih dobrin v večni blaženosti.

Pa ne samo onadva, ampak vesoljna Cerkev, Kristusova nevesta, dela to; oprosti naj se teh preskušenj in ohrani v oni blaženosti. To dvojno življenje sta v podobi pomenila Peter in Janez, vsak svoje; toda oba sta nekaj časa v tem življenju hodila v veri in oba bosta prihodnje življenje uživala v gledanju.

Za vse svete torej, ki so s Kristusovim telesom neločljivo združeni, je zaradi potovanja skozi viharje tega življenja prvi med apostoli, Peter, prejel ključe nebeškega kraljestva, da zavezuje in razvezuje grehe. Prav tako pa je za vse prav iste svete zaradi mirnega naročja onega skritega življenja evangelist Janez slonel na Kristusovih prsih. Zakaj grehe zavezuje in razvezuje ne samo oni (Peter), marveč vesoljna Cerkev. Tudi ta (Janez) ni samo zase iz studenca Gospodovih prsi pil, kar bi oznanjal in pridigal, ni samo zase pil Besede, ki je bila v začetku Bog pri Bogu, in drugih vzvišenih resnic o Kristusovem božanstvu ter o trojstvu in edinstvu božanstva. Te resnice bomo v prihodnjem kraljestvu gledali iz obličja v obličje, zdaj pa, dokler Gospod ne pride, jih zremo v zrcalu in nejasno. In Gospod sam je ta evangelij po vsem svetu razširil, da lahko iz njega vsi njegovi - vsak po svoji sprejemljivosti - pijejo.

SPEV (1 Pet 5,10; 2 Kor 4,14)

Bog vse milosti, ki vas je poklical k svoji večni slavi v Kristusu Jezusu, * vas bo po kratkem trpljenju sam spopolnil, utrdil in okrepil, aleluja.

On, ki je obudil Jezusa, bo tudi nas z Jezusom obudil in * vas bo po kratkem trpljenju sam spopolnil, utrdil in okrepil, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. Bog, naš Oče, preden je šel tvoj Sin v nebesa, je apostolom obljubil Svetega Duha. Kakor so oni prejeli različne darove Božje modrosti, tako tudi nam podéli mnogotere darove svojega Duha.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Srčnó si vsakdo je želél,
da bi današnji dan prišel,
ko Kristus, Bog in up sveta,
se v sveto dvignil je nebo.

 

Končal je zmagovito boj,
premagal kneza je temè,
Očetu kaže ran sijaj,
ki dajejo mu slavo, čast.

 

Svetál zakrije ga oblak,
vse verne z upanjem navda,
odslej je raj nam spet odprt,
ki bil predolgo je zaprt.

 

Kako se veselimo vsi,
da čisti je Device Sin
do Božjih dvignil se višin,
potem ko smrt je pretrpel.

 

Naj k tebi dviga se srce,
o Kristus, ki si šel v nebo,
in pošlji Svetega Duha,
ki tvoj je in Očetov dar. Amen.

Ps 91   Hvalnica Gospodu in Stvarniku

 

Gospod, prav je, da te slavimo *

in pojemo hvalnice tvojemu imenu, Najvišji.

Zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje, *

tvojo zvestobo ponoči,

na harfo z desetimi strunami in na liro, *

s spevom ob spremljavi na citre. —

 

Gospod, razveseljuješ nas s svojimi deli, *

občudujemo vse, kar si ustvaril.

 

Kako veličastna so tvoja dela, *

kako globoke so tvoje misli.

Ne daš se spoznati posvetnemu človeku, *

nespametni te ne more razumeti.

Čeprav grešniki rastejo kot trava *

in hudobni sijajno uspevajo,

obojne čaka večna poguba, *

ti pa, Gospod, si vzvišen na veke. —

 

Tvoji sovražniki bodo premagani, *

vsi hudodelci uničeni.

Mi pa bomo močni v Gospodu *

in uživali njegove dobrine.

Videli bomo grešnike zavržene *

in slišali hudobne vzdihovati.  —

 

Pravični bodo rasli kot palma, *

kot mogočno drevo bodo uspevali.

Zasajeni v dvoru Gospodove hiše *

bodo cveteli v Božji bližini.

Še v visoki starosti bodo dajali sadove, *

na veke bodo sočni in zeleni.

Oznanjali bodo, kako je Gospod pravičen, *

on je zavetje in v njem ni krivice. —

5 Mz 32,1–12   Gospodova ljubezen do izvoljenega ljudstva

 

Čujte, nebesa, mojo pesem, *

zemlja naj sliši mojo hvalnico.

Moje besede naj bodo kot dež in rosa, *

kot ploha na sveže zelenje.

Gospodovo moč bom oznanjal, *

dajte čast našemu Bogu. —

 

Božja dela so popolna, *

vsa njegova pota so pravična.

Bog je zvest in brez krivice, *

pošten je in pravičen. —

 

O izprijeni rod, kako si se pregrešil, *

kakor nezvest otrok si se izneveril Bogu.

Bedasto in nespametno ljudstvo, *

ali tako vračaš Gospodu?

Ali ni Bog tvoj oče in ti njegova lastnina, *

ki jo je on naredil in ustvaril? —

 

Nekdanjih dni se spomni, *

premisli leta od roda do roda.

Vprašaj svojega očeta, da ti bo povedal, *

svoje dede, da ti razložijo.

Bog je človeški rod razdelil v narode, *

po številu Božjih otrok določil ljudstvom meje.

Njegovo ljudstvo pa je Gospodov delež, *

njegovi izvoljeni so njegova dediščina. —

 

Obiskal jih je v puščavi, *

v veliki in strašni samoti.

Učil jih je in vodil, *

varoval kot punčico svojega očesa.

Kakor orel vabi k letenju svoje mladiče *

in kroži nad njimi,

tako je Bog sprejel svoje ljudstvo *

in ga varoval v svojem naročju.

Gospod sam jih je vodil, *

drugega boga ni bilo z njimi. —

Ps 8     Božje veličastvo in človekovo dostojanstvo

 

Gospod, naš Bog, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji, *

visoko nad nebo sega tvoje veličastvo.

Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, *

in s tem osramotil svoje sovražnike. —

 

Ko gledam nebo, mesec in zvezde, ki si jih ustvaril, *

mislim: kaj je človek, da se ga spominjaš.

Ustvaril si ga skoraj kakor angela, *

s slavo in častjo si ga ovenčal. —

 

Dal si mu oblast nad svojimi deli; *

vse si mu podvrgel:

ovce, govedo in divje živali, *

ptice pod nebom in ribe v morju. —

 

Gospod, naš Bog, kako si velik, *

kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji. —

Kratko berilo  (Apd 17,30b–31)
Bog zdaj ljudem oznanja, naj vsi povsod delajo pokoro. Zakaj določil je dan, ko bo v pravičnosti sodil vesoljni svet po možu, ki ga je v to odločil; in da bi vsi mogli vanj verovati, ga je obudil od mrtvih.

Vzklikaj Gospodu, vsa zemlja, aleluja, aleluja.
— Vzklikaj Gospodu, vsa zemlja, aleluja, aleluja.

On nas je rešil pogubljenja in nam odprl vrata v večno življenje, aleluja, aleluja.
— Vzklikaj Gospodu, vsa zemlja, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Vzklikaj Gospodu, vsa zemlja, aleluja, aleluja.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Hvalimo Kristusa, ki ga je Sveti Duh mazilil za velikega duhovnika in ga prosimo:

Gospod Jezus, usmiljeno glej na vse, ki se imenujemo kristjani,

– da nas bo Sveti Duh združil v popolni edinosti.

Poživi s svojo močjo vse, ki so zaradi tebe preganjani in jih razsvetli,

– da bodo znali prav govoriti pred preganjalci.

Naj spoznamo vedno bolj tebe, ki si prava vinska trta,

– da bomo tvoje rodovitne mladike in bomo obrodili sadove Svetega Duha.

Med radostnimi vzkliki si se dvignil v nebesa,

– kraljuj vsem narodom.

Pri krstu smo bili vsi pridruženi tvoji smrti in vstajenju,

– naj vsi pridemo s teboj skozi vrata smrti v življenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,81–88  (XI)  Hvala Božji postavi

 

Moja duša silno hrepeni po tvoji pomoči, *

upam v tvojo besedo.

Kar koprnim po tvojih obljubah, *

kdaj me boš potolažil. —

 

Čeprav sem se postaral in posušil, *

tvojih zakonov ne pozabljam.

Koliko dni mi še ostane, *

kdaj me rešiš mojih preganjalcev?  —

 

Prevzetni mi kopljejo jamo, *

ker ne ravnajo po tvoji postavi.

Vsi tvoji ukazi so dobri, *

pomagaj mi, ko me hočejo z lažjo prevarati. —

 

Skoraj bi me uničili, *

vendar tvojih naukov ne zapuščam.

Po svoji dobroti me ohrani pri življenju *

in spolnjeval bom tvojo voljo. —

Ps 60   Molitev begunca

 

O Bog, poslušaj mojo tožbo, *

usliši mojo molitev.

Iz daljnega kraja te kličem, *

ko v stiski omagujem.

Privedi me na varno mesto, *

kamor sam ne zmorem. —

 

Saj si ti moja obramba, *

močen stolp pred sovražnikom.

O da bi vedno prebival v tvojem svetišču *

in ostal pod tvojim varstvom!

O Bog, ti veš za moje želje; *

bogato obdaruješ svoje častilce. —

 

Podaljšaj življenje svojemu služabniku, *

naj živi še mnoga leta.

Naj ostanem vedno v tvoji bližini, *

tvoja dobrota in ljubezen naj me podpirata.

Tvoje ime bom opeval vekomaj, *

dan za dnem bom spolnjeval svoje obljube. —

Ps 63   Božja sodba nad grešniki

 

O Bog, poslušaj me, ko tožim, *

varuj me pred grožnjami sovražnikov.

Zaščiti me pred zaroto hudobnih, *

pred navalom zlobnežev. —

 

Svoje jezike brusijo kot meče, *

kot strupene puščíce so njih besede.

Iz skrivališča streljajo na siromaka, *

da bi ga zadeli nenadoma in brez kazni.

V svoji hudobiji se čutijo varne, *

nastavljajo zanke misleč, da jih ne bo nihče videl.

Snujejo zločine, skrivajo zasnovane naklepe, *

srce slehernega je brezno hudobije. —

 

Bog pa bo vanje usmeril svoje strele, *

v trenutku jih bo zadela njegova kazen.

Ugonobil jih bo njihov hudobni jezik, *

vsi se bodo zgrozili nad njimi.

V strahu bodo govorili o Božjem delu *

in strmeli nad njegovimi dejanji. —

 

Pravični naj se veselijo v Gospodu in vanj zaupajo, *

vsi pošteni naj ga hvalijo. —

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem
O pridi, Stvarnik, Sveti Duh,
obišči nas, ki tvoji smo,
napolni s svojo milostjo
srce po tebi ustvarjeno.

 

Ime je tvoje Tolažnik
in dar Boga najvišjega,
ljubezen, ogenj, živi vir,
posvečevalec vseh stvari.

 

Razsvetli z lučjo nam razum,
ljubezen v naša srca vlij,
v telesni bedi nas krepčaj,
v slabosti vsaki moč nam daj.

 

Odženi proč sovražnika
in daj nam stanoviten mir,
pred nami hodi, vodi nas
in zla nas varuj vsakega.

 

Po tebi naj spoznavamo
Očeta in Sina Božjega,
in v tebe trdno vérujemo,
ki izhajaš večno iz obeh. Amen.

Ps 112 Gospodovo ime je hvale vredno

 

Hvalite Gospoda vsi, ki mu služite, *

hvalite ga in slavite.

Gospodovo ime naj bo slavljeno *

zdaj in na veke. —

 

Gospodovo ime naj bo hvaljeno *

od sončnega vzhoda do zahoda.

Gospod je vzvišen nad narodi, *

njegovo veličastvo se dviga nad nebesa.

Kdo je enak Gospodu, našemu Bogu? *

Vzvišen je nad nebo in zemljo. —

 

Iz prahu dviga siromaka, *

iz blata povišuje ubožca.

Sprejme ga med izvoljene, *

med kneze svojega ljudstva.

Nerodovitni daje, da ima družino *

in je vesela mati med svojimi otroki. —

Ps 115 Zahvala v svetišču

 

Zaupal sem v Gospoda, *

ko sem bil v največji stiski,

tudi ko sem rekel v svojem strahu: *

»Vsak človek me lahko prevara.«  —

 

Kaj naj povrnem Gospodu *

za vse dobro, kar mi je storil?

Dvignil bom zveličavni kelih *

in slavil Gospoda. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom.

V Gospodovih očeh je dragocena *

smrt njegovih svetih. —

 

Gospod, hočem ti zvesto služiti, *

vedno ostati v tvoji službi.

Rešil si me, zato te bom hvalil, *

daroval ti bom hvalno daritev. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom,

v dvorih Gospodove hiše, *

v njegovem svetem mestu. —

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

Kratko berilo  (Rim 5,10–11)

Če smo se z Bogom spravili po smrti njegovega Sina, ko smo bili še sovražniki, bomo mnogo bolj, odkar smo se spravili, rešeni po njegovem življenju; pa ne samo to, ampak celo ponašali se bomo v Bogu po našem Gospodu Jezusu Kristusu, po katerem smo zdaj zadobili spravo.

Tolažnik Sveti Duh, aleluja, aleluja.
— Tolažnik Sveti Duh, aleluja, aleluja.

Vas bo učil vsega, aleluja, aleluja.
— Tolažnik Sveti Duh, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Tolažnik Sveti Duh, aleluja, aleluja.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Slavimo Kristusa, nad katerega je prišel Sveti Duh v vidni podobi. Prosimo ga in svojo prošnjo potrdimo:

Gospod Jezus, pošlji obljubljenega Svetega Duha,

– da se bo tvoja Cerkev vedno prenavljala in pomlajala.

Vsi narodi naj te slavijo kot Boga in kralja

– in tvoje izvoljeno ljudstvo naj se spreobrne k tebi.

Izganjal in premagal si hudobnega duha,

– odstrani iz naših krajev pohujšanje in hudobijo.

Ob binkoštih si premagal staro babilonsko zmešnjavo narodov,

– po Svetem Duhu vodi vse k edinosti in vesoljnosti vere.

Naj tvoj Sveti Duh prebiva v nas,

– da bomo v njegovi moči vsi s teboj vstali in večno živeli z našimi rajnimi.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Jezus, rešenik sveta,

Beseda učlovečena,

neskončne Luči si odsvit,

naš varuh bodi in naš ščit.

 

Ti si ustvaril vse stvari

in ti določaš naše dni,

daj, da utrujeno telo

počitek nočni poživi.

 

Premagal zlobo si pekla,

obvaruj nas sovražnika,

da ne zapeljal bi nas v greh,

ko si odrešil nas s krvjo.

 

Prehitro bo minila noč,

ki vlila nam bo novo moč;

ko bo telo počivalo,

naš duh pri tebi naj bedi.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,

od mrtvih vstal si in živiš,

Očetu, Duhu Svetemu,

enako zdaj in vekomaj. Amen.

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

Vel. noč. odpev samo: Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Vel. noč. odpev samo: Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

Molimo. Večni Bog, ostani z nami to noč, da bomo jutri s tvojo pomočjo vstali in se veselili vstajenja Kristusa, ki živi in kraljuje vekomaj.

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

 

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,

zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,

je vstal, kakor je rekel, aleluja;

prosi za nas Boga, aleluja.