HOZANA.si: Brevir

«   »

22. 5. 2020, Petek 6. velikonočnega tedna

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Povabilo

Odpev Molimo Kristusa Gospoda, ki nam je obljubil Svetega Duha, aleluja.

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče


S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Odpev Molimo Kristusa Gospoda, ki nam je obljubil Svetega Duha, aleluja.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Odpev Molimo Kristusa Gospoda, ki nam je obljubil Svetega Duha, aleluja.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

Odpev Molimo Kristusa Gospoda, ki nam je obljubil Svetega Duha, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Molimo Kristusa Gospoda, ki nam je obljubil Svetega Duha, aleluja.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od petka II. tedna

Lastno

vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

[D]

Pesem
O večni in najvišji kralj
in vseh ljudi odrešenik,
raztrgal smrti si vezi
in milost zmago spet slavi.

 

V Očetovo se dvigaš čast,
ki vso izroča ti oblast,
deliš si z njim jo kakor Bog,
ker ni ti dana od ljudi.

 

Pred tabo upogibajo 
vsa bitja se, kar jih živi
na širni zemlji in pod njo
in kar obsega jih nebo.

 

Ko na oblaku kakor blisk
prikažeš k sodbi se svetá,
odpusti nam še zadnji greh
in sprejmi k sebi nas v nebo.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki zmagovit v nebesa greš,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

1 Odpev Ne pokôri me, Gospod, v svojem srdu.

Ps 37   Molitev skesanega grešnika v veliki stiski

 Od daleč so stali vsi njegovi znanci (Lk 23,49).

I

Gospod, ne kaznuj me v svoji jezi *

in ne pokôri me v svojem srdu.

Tvoje šibe so me udarile, *

tvoja težka roka me je zadela. —

 

Zaradi tvojega srda je moje telo ena sama rana, *

bolečina mi kljuje v kosteh zaradi mojih grehov.

Moja krivda mi sega čez glavo *

kakor težko breme, ki ga ne morem nositi. —

1 Odpev Ne pokôri me, Gospod, v svojem srdu.
2 Odpev Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje, aleluja.

II

Moje rane se vnemajo in zaudarjajo *

zavoljo moje nespameti.

Potrt sem čez mero, *

sključen sem in ves dan tavam okrog prežalosten. —

 

Moja ledja so polna vnetja, *

nič zdravega ni na mojem telesu.

Silno sem potrt in izčrpan, *

tako mi je hudo, da kar tulim. —

 

Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje, *

moje vzdihovanje ti ni prikrito.

Srce mi razbija in moč me zapušča, *

luč mojih oči mi ugaša. —

 

Moje rane se studijo prijateljem in znancem, *

sorodniki se me izogibajo.

Tisti, ki mi strežejo po življenju, *

premišljajo, kako bi se me znebili.

Želijo mi hudo in grozijo s smrtjo, *

nenehno snujejo zvijače. —

2 Odpev Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje, aleluja.
3 Odpev Svojo krivdo priznam, Gospod, nikar me ne zapusti in me reši, aleluja.

III

Kakor gluh sem in ne poslušam, *

kakor nem svojih ust ne odpiram.

Sem kot tisti, ki nič več ne dojema *

in se ne more braniti. —

 

Gospod, moj Bog, le v tebe zaupam, *

ti boš govoril zame.

Moji sovražniki naj se ne veselijo moje nesreče; *

ko me vidijo na tleh, naj ne slavijo svoje zmage. —

 

Ne morem zdržati, *

moja bolečina me muči brez prenehanja.

Priznavam svojo krivdo, *

žalosten sem zaradi svojega greha. —

 

Mnogo jih je, ki me brez vzroka sovražijo, *

in postajajo vedno močnejši.

Vračajo mi hudo za dobro, *

napadajo me, ker se potegujem za pravico. —

 

O Gospod, moj Bog, nikar me ne zapusti, *

ostani mi ob strani.

Hiti mi pomagat, *

moj Gospod in moja rešitev. —

3 Odpev Svojo krivdo priznam, Gospod, nikar me ne zapusti in me reši, aleluja.

[L]

- Ob tvojem vstajenju, Kristus, aleluja,

- se veselita nebo in zemlja, aleluja.

PRVO BERILO

Iz prvega pisma apostola Janeza (3, 1-11a)

Božji otroci smo

Preljubi, poglejte, kakšno ljubezen nam je skazal Oče, da se imenujemo in smo božji otroci. Zaradi tega nas svet ne pozna, ker njega ni spoznal.

Preljubi! Zdaj smo božji otroci in se še ni pokazalo, kaj bomo. Vemo, da bomo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo gledali, kakršen je.

Vsakdo, ki ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je on čist. Vsakdo, ki dela greh, dela tudi nepostavno, in greh je nepostavnost. In veste, da je on prišel, da bi grehe odvzel, in greha na njem ni. Kdor v njem ostane, ne greši. Kdor pa greši, ga ni videl in ga ni spoznal.

Otročiči, nihče naj vas ne zavaja. Kdor dela pravico, je pravičen, kakor je on pravičen. Kdor dela greh, je iz hudiča; kajti hudič greši od začetka. Zato je prišel božji Sin, da bi hudičeva dela razdejal. Kdor je rojen iz Boga, ne dela greha, ker njegovo seme ostane v njem; in ne more grešiti, ker je rojen iz Boga.

Po tem se spoznajo otroci božji in otroci hudičevi. Nobeden ni iz Boga, kdor ne dela pravice in kdor ne ljubi svojega brata.

SPEV (1 Jan 3,1.2)

Poglejte, kakšno ljubezen nam je skazal Bog Oče. * Imenujemo se in smo božji otroci, aleluja.

Vemo, da bomo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo gledali, kakršen je. * Imenujemo se in smo božji otroci, aleluja.

DRUGO BERILO

Sv. Leon Veliki (papež od 440-461), pisec številnih pisem in govorov, iz katerih odsevata dobrota in jasen nauk

Iz govorov sv. Leona Velikega, papeža (2. govor o Gospodovem vnebohodu, 1-4)

Gospodov vnebohod dviga našo vero

Ob velikonočnem prazniku smo se veselili Gospodovega vstajenja. Njegov vnebohod je prav tako za nas razlog veselja, kajti spominjamo se dneva in ga proslavljamo, kot se spodobi, ko je bila naša uboga človeška narava v Kristusovi osebi dvignjena nad vso nebeško množico, nad vse angelske zbore, nad vse moči neba in je sedla na desnico Boga Očeta. Na vseh teh čudovitih božjih delih počiva krščanstvo in na njih temelji. Čeprav gre tu za skrivnosti, ki jih človek ne more z umom dojeti in jih more v globokem spoštovanju le občudovati, človeška vera ob njih ne dvomi, človeško upanje ne klone in se človeška ljubezen ne ohladi.

Verovati brez omahovanja v to, česar telesne oči ne vidijo, hrepeneti po tem, česar ne moremo videti, v tem je veličina velikih ljudi, v tem je svetloba duš, polnih vere. Ko bi se mogel svet zveličati le po stvareh, ki jih moremo videti ali zaznati, kako bi mogli priti do take pobožnosti v naših srcih, kako bi mogla človeka opravičiti le vera?

To, kar je bilo vidno pri našem Odrešeniku, je prešlo v zakramentalne obrede. Da bi bila vera bolj čista in bolj trdna, je pogled nadomestilo učiteljstvo: srca vernikov naj poslušajo avtoriteto učiteljstva, razsvetljena po nebeških žarkih.

To vero krepi Gospodov vnebohod, utrjuje pa jo dar Svetega Duha. Zato je niso zlomile ne verige, ne ječe, ne pregnanstva, ne zobje divjih zveri, ne prefinjeno mučenje krutih preganjalcev. Po vsem svetu so se za to vero borili ne le možje, ampak tudi žene in tudi fantje in nežna dekleta tako, da so prelili zanjo svojo kri. Ta vera je pregnala hudobne duhove, ozdravila bolezni in obudila mrtve.

Apostole same, ki so bili utrjeni po toliko čudežih in poučeni po toliko govorih, je strašno Gospodovo trpljenje prestrašilo in niso brez omahovanja sprejeli novice o njegovem vstajenju. Njegov vnebohod pa jih je tako spremenil, da so bili kljub vsemu temu, kar jih je prej plašilo, veseli. Njihove misli so se obrnile v božanstvo njihovega Učenika, ki je sedel na Očetovo desnico. Ni jih več oviral pogled na vidno telo, da ne bi mogli v duhu gledati božjo Besedo, ki Očeta ni nikoli zapustila, čeprav je stopila med nas, in ni zapustila učencev, čeprav je odšla k Očetu.

Šele zdaj, preljubi, je bilo mogoče tega Sina človekovega prav spoznati, ga globlje in svetejše poznati kot božjega Sina, ko se je vrnil v Očetovo veličastvo in začel biti na skrivnostni način po svojem božanstvu še bolj navzoč, kot je bil prej, ko je bil kljub telesni navzočnosti bolj oddaljen od nas.

Zdaj smo, razsvetljeni po veri na duhovni način, prišli bliže Sinu, ki je enak Očetu. Ni se treba več dotikati Kristusovega telesa, saj je po njem vendar nižji od Očeta. Poveličano telo je ohranilo svojo naravo, verniki pa se moremo po veri okleniti ne s telesnimi rokami, ampak z duhovnimi zmožnostmi edinorojenega Očetovega Sina.

SPEV (Hebr 8,1; 10, 22.23)

Imamo takega velikega duhovnika, ki je sedel na desno prestola veličastva v nebesih. * Prihajajmo s pravim srcem v polni veri, v srcih očiščeni slabe vesti, aleluja.

Držimo se neomahljive vere in upanja, kajti zvest je on, ki je dal obljubo. * Prihajajmo s pravim srcem v polni veri, v srcih očiščeni slabe vesti, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. Dobri Oče, s Kristusovim vstajenjem nas prenavljaš za večno življenje, dvigaj naše misli k Odrešeniku, ki je v tvoji slavi. Ob njegovem veličastnem prihodu nas odêni v oblačilo nesmrtnosti, saj smo bili zato prerojeni pri krstu. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od petka II. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Hvaljen, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Pesem

Srčnó si vsakdo je želél,
da bi današnji dan prišel,
ko Kristus, Bog in up sveta,
se v sveto dvignil je nebo.

 

Končal je zmagovito boj,
premagal kneza je temè,
Očetu kaže ran sijaj,
ki dajejo mu slavo, čast.

 

Svetál zakrije ga oblak,
vse verne z upanjem navda,
odslej je raj nam spet odprt,
ki bil predolgo je zaprt.

 

Kako se veselimo vsi,
da čisti je Device Sin
do Božjih dvignil se višin,
potem ko smrt je pretrpel.

 

Naj k tebi dviga se srce,
o Kristus, ki si šel v nebo,
in pošlji Svetega Duha,
ki tvoj je in Očetov dar. Amen.

1 Vel. noč. Zaupaj, sin, tvoji grehi so ti odpuščeni, aleluja.

Ps 50   Usmili se me, Bog

Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,2324).

 

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *

v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.

Popolnoma izmij mojo krivdo, *

mojega greha me očisti. —

 

Svojo pregreho priznavam, *

moj greh mi je živo v spominu.

Grešil sem zoper tebe samega, *

kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.

Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *

tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —

 

Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *

z grehom je omadeževan že od začetka.

Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *

ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —

 

Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *

bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.

Naj spet občutim radost in veselje, *

moje potrto srce naj se vzraduje. —

 

Ne glej na moje grehe, *

vso mojo krivdo izbriši.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *

duha stanovitnosti v meni obnovi. —

 

Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *

svojega svetega duha mi ne odvzemi.

Naj se spet veselim, da sem rešen, *

duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —

 

Grešnikom bom kazal tvoja pota, *

izgubljeni se bodo vrnili k tebi.

Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *

moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —

 

Gospod, odpri moje ustnice, *

da bom oznanjal tvojo hvalo.

Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *

klavnih in žgalnih daritev ne maraš.

Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —

 

Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *

kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.

Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *

in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —

1 Vel. noč. Zaupaj, sin, tvoji grehi so ti odpuščeni, aleluja.
2 Vel. noč. Gospod, prišel si, da rešiš svoje ljudstvo po svojem Maziljencu, aleluja.

Hab 3,2–4.13a.15–19    Bog prihaja k sodbi

Dvignite svoje glave, zakaj vaše odrešenje se približuje (Lk 21,28).

 

Gospod, razodel si mi svoje načrte, *

napolnil si mi dušo s svetim strahom.

Pokazal si mi delo odrešenja, *

ki ga uresničiš v bližnji prihodnosti.

Izvršiš ga v prihodnjih letih, *

v svoji pravičnosti se spomniš svojega usmiljenja.

Prihajaš kakor ob rešitvi iz Egipta *

in se razodevaš kakor na Sinajski gori. —

 

Tvoje veličastvo pregrinja nebesa, *

zemlja je polna tvoje slave.

Kakor luč se blesti tvoja svetloba, *

s svojimi žarki zakrivaš svojo vsemogočnost. —

 

Prišel si, da rešiš svoje ljudstvo, *

da rešiš svoje izvoljene.

V morje poženeš konje sovražnikov, *

da se pogreznejo v globokem vodovju.

Od groze se tresem, ko slišim *

in gledam stisko svojega ljudstva.

Vendar bom mirno počival ob dnevu stiske, *

ko pride ljudstvo, ki nas napade. —

 

Smokva namreč ne bo cvetela, *

na vinski trti ne bo grozdja.

Pridelek oljke bo odpovedal, *

polja ne bodo dajala hrane.

Ovce bodo iz staj odpeljali, *

v hlevih ne bo več živine. —

 

Vendar se bom veselil v Gospodu, *

se radoval v Bogu, svojem rešitelju.

Moja moč bo v Gospodu Bogu, *

gibčen bom kakor jelen. 

Kot zmagovalca me bo vodil po višinah, *

od veselja bom prepeval. —

2 Vel. noč. Gospod, prišel si, da rešiš svoje ljudstvo po svojem Maziljencu, aleluja.
3 Vel. noč. Hvali svojega Boga, o Sion, ker je dal mir tvojim pokrajinam, aleluja.

Ps 147 Jeruzalem znova pozidan

Pridi, pokažem ti nevesto, Jagnjetovo zaročenko (Raz 21,9).

 

Hvali Gospoda, Jeruzalem, *

hvali svojega Boga, o Sion. —

 

Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *

blagoslovil tvoje otroke v tebi.

Tvoji deželi daje živeti v miru, *

hrani te z najboljšo pšenico.

Na zemljo pošilja svojo besedo, *

njegovo oznanilo se hitro širi. —

 

Snežno odejo razgrinja kot volno, *

kakor pepel potresa slano.

Točo siplje kot drobtine kruha, *

kaj more obstati pred njegovim mrazom?

Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *

veter zaveje in stečejo vode. —

 

Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *

zakone in zapovedi svojim izvoljenim.

Tako ni storil nobenemu narodu, *

ni jim razodel svoje postave. —

3 Vel. noč. Hvali svojega Boga, o Sion, ker je dal mir tvojim pokrajinam, aleluja.

[L]

Kratko berilo (Apd 13,34–35)
Bog je obudil Kristusa od mrtvih tako, da se več ne povrne v trohnenje. Zakaj tako je izrekel: Zvesto bom spolnil obljube, ki so bile dane Davidu. Zato tudi drugje pravi: Svojemu Svetemu ne boš dal gledati trohnobe.

Spev z odpevom

Vstal je in pustil grob prazen, aleluja, aleluja
Vstal je in pustil grob prazen, aleluja, aleluja

On, ki je bil križan za nas, aleluja, aleluja.
Vstal je in pustil grob prazen, aleluja, aleluja

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Vstal je in pustil grob prazen, aleluja, aleluja

Odpev k Hvaljen Glejmo Jezusa, ki je zaradi svojega trpljenja ovenčan s slavo in častjo, aleluja.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Glejmo Jezusa, ki je zaradi svojega trpljenja ovenčan s slavo in častjo, aleluja.
Prošnje

Kristus je šel v nebesa, da pošlje svojim apostolom Svetega Duha. Z vso Cerkvijo ga ponižno prosimo:

Pošlji nam svojega Duha.

Kristus, odšel si v nebesa, pošlji nam obljubljenega Svetega Duha,

– da bomo prenovljeni z močjo od zgoraj.

Pošlji nam svojega Duha.

Hotel si, naj bodo tvoji učenci previdni kot kače in preprosti kot golobje,

– uči nas po svojem Duhu modrosti in previdnosti.

Pošlji nam svojega Duha.

Sedaj si pri Očetu in njemu enak v slavi,

– prôsi za nas kot naš duhovnik in prôsi v nas kot naša Glava.

Pošlji nam svojega Duha.

Uči nas v težavah s teboj trpeti,

– da se bomo nekoč v večnosti s teboj veselili.

Pošlji nam svojega Duha.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobri Oče, s Kristusovim vstajenjem nas prenavljaš za večno življenje, dvigaj naše misli k Odrešeniku, ki je v tvoji slavi. Ob njegovem veličastnem prihodu nas odêni v oblačilo nesmrtnosti, saj smo bili zato prerojeni pri krstu. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od petka II. tedna

Lastno

berilo, sklepna prošnja

Opoldne

[D]

Pesem opoldne 

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Ps 118,73–80 (X)       Hvala Božji postavi

 

Tvoja roka me je naredila in izoblikovala, *

daj mi pamet, da spoznam tvojo voljo.

Tvoji zvesti me bodo z veseljem gledali, *

ker zaupam v tvojo besedo. —

 

Vem, Gospod, da so tvoji odloki pravični, *

vem, da si me po pravici ponižal.

Tvoje usmiljenje naj me potolaži, *

kakor si mi obljubil. —

 

S svojo ljubeznijo me poživi, *

tvoja postava je moje veselje.

Prevzetne naj bo sram, ko me stiskajo po krivici, *

jaz pa bom premišljeval tvoje zapovedi. —

 

Naj se mi pridružijo vsi, ki te ljubijo *

in priznavajo tvoje ukaze.

Naj popolnoma živim po tvojih zapovedih *

in ne bom osramočen nikoli. —

Ps 58,2–5.10–11.17–18   Molitev zoper sovražnike

Te besede so hvalnica Odrešenikovi vdanosti Očetu (Evzebij Cezarejski).

 

Moj Bog, otmi me sovražnikov, *

reši me mojih napadalcev.

Iztrgaj me iz rok hudodelcev, *

krvoločnih ljudi me obvaruj.

Strežejo mi po življenju, *

z veliko silo me napadajo.

Nedolžen sem in brez krivde, *

pa se vendar zbirajo zoper mene. —

 

Gospod, vstani in hiti pomagat; *

vate zaupam, moja moč in moja obramba.

Moj Bog, moj rešitelj, na pomoč mi pridi; *

naj slavim zmago nad njimi. —

 

Tvojo moč bom opeval in poveličeval tvoje usmiljenje, *

ker si me v stiski varoval in branil.

Tebi, moj Bog, bom brenkal na strune, *

ti si moj rešitelj, moja moč in ljubezen. —

Ps 59   Molitev po porazu

Na svetu boste imeli stisko, a zaupajte, jaz sem svet premagal (Jn 16,33).

 

O Bog, zavrnil si nas in nas razpršil, *

razsrdil si se na nas, a zdaj se k nam obrni.

Zamajal si deželo, da se je razklala; *

zaceli njene razpoke, da se ne poruši.

Svojemu ljudstvu si poslal hude nesreče, *

kar mešalo se mu je od velike bridkosti. —

 

Vsem, ki te ljubijo, si zavetje, *

v njem so varni pred sovražnikom.

Pomagaj nam s svojo desnico in nas usliši, *

da bomo rešeni, ker nas ljubiš. —

 

Bog nam govori iz svojega svetišča: *

»Jaz bom slavil zmago in si osvojil vse dežele.

Moje ljudstvo je krona moje glave *

in žezlo mojega kraljestva.

Podvržem si narode, *

k nogam si položim vsa ljudstva.« —

 

Kdo nas popelje prek zidovja, *

kdo nas povede v varno zavetje?

Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *

ker smo zaupali sami vase. —

 

Daj nam pomoč zoper sovražnike, *

zakaj ničeva je človeška podpora.

Z Bogom bomo delali junaštva, *

on bo poteptal naše sovražnike. —

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Opoldne

Kratko berilo (Gal 3,27–28)
Kateri ste bili v Kristusa krščeni, ste Kristusa oblekli. Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne svobodnega; ni več moškega in ženske; kajti vsi vi ste eno v Kristusu Jezusu.

– Razveselili so se učenci, aleluja,
– ko so videli Gospoda, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. Dobri Oče, s Kristusovim vstajenjem nas prenavljaš za večno življenje, dvigaj naše misli k Odrešeniku, ki je v tvoji slavi. Ob njegovem veličastnem prihodu nas odêni v oblačilo nesmrtnosti, saj smo bili zato prerojeni pri krstu. Po Kristusu, našem Gospodu.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od petka II. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Moja duša, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Pesem
O pridi, Stvarnik, Sveti Duh,
obišči nas, ki tvoji smo,
napolni s svojo milostjo
srce po tebi ustvarjeno.

 

Ime je tvoje Tolažnik
in dar Boga najvišjega,
ljubezen, ogenj, živi vir,
posvečevalec vseh stvari.

 

Razsvetli z lučjo nam razum,
ljubezen v naša srca vlij,
v telesni bedi nas krepčaj,
v slabosti vsaki moč nam daj.

 

Odženi proč sovražnika
in daj nam stanoviten mir,
pred nami hodi, vodi nas
in zla nas varuj vsakega.

 

Po tebi naj spoznavamo
Očeta in Sina Božjega,
in v tebe trdno vérujemo,
ki izhajaš večno iz obeh. Amen.

1 Vel. noč. Gospod je rešil moje življenje smrtne stiske, aleluja.

Ps 114 Zahvala

Po  mnogih  stiskah  moramo  priti  v  nebeško kraljestvo (Apd 14,21).

 

Ljubim Gospoda, ker me je uslišal, *

ko sem ga prosil.

Gospod se je sklonil k meni, *

kadarkoli sem ga klical. —

 

Zgrabile so me smrtne stiske, *

zašel sem v hude težave in nadloge.

Tedaj sem klical Gospoda: *

»Gospod, reši mi življenje.« —

 

Gospod je dober in pravičen, *

naš Bog je usmiljen.

Gospod varuje nebogljene, *

bil sem v nesreči in me je rešil. —

 

Umiri se, moja duša, *

Gospod je bil zame dober.

Otel mi je življenje pred smrtjo, *

obrisal solze in me obvaroval pred padcem.

Še bom živel na zemlji *

in bival v Božji bližini. —

1 Vel. noč. Gospod je rešil moje življenje smrtne stiske, aleluja.
2 Vel. noč. Gospod je varoval svoje ljudstvo kakor zenico svojega očesa, aleluja.

Ps 120 Varuh Božjega ljudstva

Ne bodo več lačni, ne žejni, sonce jih ne bo peklo, ne druga vročina (Raz 7,16).

 

Željno se oziram v višave, *

odkod mi pride rešitev.

Pomoč mi prihaja od Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo. —

 

Ne bo pustil, da ti spodrsne noga, *

ne bo zadremal, saj je tvoj varuh.

Gospod ne zaspi in ne zadremlje, *

on varuje Božje ljudstvo. —

 

Bog bo varoval tudi tebe, *

njegova desnica bo tvoja obramba.

Ne bo ti škodilo sonce podnevi, *

ne luna ponoči. —

 

Gospod te bo obvaroval vsega hudega, *

Gospod bo varoval tvoje življenje.

Gospod te varuje od rojstva do smrti, *

zdaj in na veke. —

2 Vel. noč. Gospod je varoval svoje ljudstvo kakor zenico svojega očesa, aleluja.
3 Vel. noč. Gospod je moja moč in moja pesem, ker me je odrešil, aleluja.

Raz 15,3–4  Zahvalna pesem

 

Velika in čudovita so tvoja dela, *

Gospod, Bog vsemogočni.

Pravična in resnična so tvoja pota, *

ti si kralj vekomaj. —

 

Gospod, kdo bi te ne priznaval *

in ne slavil tvojega imena?

Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *

ker so se razodele tvoje sodbe. —

3 Vel. noč. Gospod je moja moč in moja pesem, ker me je odrešil, aleluja.

[L]

Kratko berilo (Flp 3,7.10–11)
Kar bi bilo zame dobiček, to imam zaradi Kristusa za izgubo, da bi spoznal njega in moč njegovega vstajenja ter svoj delež pri njegovem trpljenju, tako da mu postajam podoben v njegovi smrti, če bi kako prišel do vstajenja od mrtvih.

Spev z odpevom

Tolažnik Sveti Duh, aleluja, aleluja.
Tolažnik Sveti Duh, aleluja, aleluja.

Vas bo učil vsega, aleluja, aleluja.
Tolažnik Sveti Duh, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Tolažnik Sveti Duh, aleluja, aleluja.

Odpev k Moja duša Vaš Oče bo dal Svetega Duha vsem, ki ga bodo prosili, aleluja.
Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Vaš Oče bo dal Svetega Duha vsem, ki ga bodo prosili, aleluja.
Prošnje

Hvala in čast Kristusu, ki je svoji Cerkvi obljubil moč Svetega Duha. Ponižno ga prosimo:

Pošlji svojo luč in svojo resnico.

Ti si beseda resnice, modrost in odsvit Očeta, pošlji svojo luč in resnico,

– da bomo danes z besedo in dejanjem pričevali zate pred svojimi brati.

Pošlji svojo luč in svojo resnico.

Odvračaj naše misli od posvetnega in nas navdihuj k premišljevanju Božjega,

– da ne bomo končali s smrtjo, ampak prek smrti prišli v mir in življenje.

Pošlji svojo luč in svojo resnico.

Tvoj Duh naj nas uči in pomaga v slabosti,

– da bomo znali prav moliti.

Pošlji svojo luč in svojo resnico.

Napolni nas z medsebojno ljubeznijo in vsakim znanjem,

– da bomo mogli biti drug drugemu v opomin in spodbudo.

Pošlji svojo luč in svojo resnico.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobri Oče, s Kristusovim vstajenjem nas prenavljaš za večno življenje, dvigaj naše misli k Odrešeniku, ki je v tvoji slavi. Ob njegovem veličastnem prihodu nas odêni v oblačilo nesmrtnosti, saj smo bili zato prerojeni pri krstu. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Petek

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo. Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem v velikonočnem času

O Jezus, rešenik sveta,

Beseda učlovečena,

neskončne Luči si odsvit,

naš varuh bodi in naš ščit.

 

Ti si ustvaril vse stvari

in ti določaš naše dni,

daj, da utrujeno telo

počitek nočni poživi.

 

Premagal zlobo si pekla,

obvaruj nas sovražnika,

da ne zapeljal bi nas v greh,

ko si odrešil nas s krvjo.

 

Prehitro bo minila noč,

ki vlila nam bo novo moč;

ko bo telo počivalo,

naš duh pri tebi naj bedi.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,

od mrtvih vstal si in živiš,

Očetu, Duhu Svetemu,

enako zdaj in vekomaj. Amen.

Psalmi

Ps 87   Molitev v hudi bolezni

To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).

 

Vel. noč. Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

 

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju. —

 

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

 

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

 

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

 

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

 

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano? —

 

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

 

Vel. noč.  Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Kratko berilo (Jer 14,9)

Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

Sklepna prošnja

Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.

Blagoslovni vzklik

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

V velikonočnem času

 

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,

zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,

je vstal, kakor je rekel, aleluja;

prosi za nas Boga, aleluja.

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2020