Brevir za 2. julij 2012

[D]

1 Odpev Pomagaj mi, Gospod, ker si dober.

2 Odpev K tebi, Gospod, se slabotni zatekajo v času stiske.

3 Odpev Oznanjali bomo tvojo hvalo v svetem mestu.

 

Tiste dni so se Filistejci bojevali z Izraelom in Izraelci so zbežali pred njimi in popadali pobiti na gori Gelboi. Filistejci so dohiteli Savla in njegove sinove. Pri tem so pobili Filistejci Savlove sinove Jonatana, Abinadaba in Melkisua. Tudi za Savla je bil boj hud; nanj so zadeli lokostrelci in strelci so ga hudo ranili. Tedaj je Savel rekel svojemu oprodi: »Izderi svoj meč in me prebodi z njim, da me ne pridejo ti neobrezanci prebadat in zasmehovat.« Njegov oproda pa ni hotel, ker se je silno bal. V tem je Savel zagrabil za meč in se nasadil nanj.

Ko se je po Savlovi smrti David vrnil od zmage nad Amalečani in se dva dni mudil v Sikelegu, je tretji dan prišel iz Savlovega tabora mož s pretrganim oblačilom in s prahom na glavi. Ko je prišel k Davidu, je padel na tla in se poklonil. David ga je vprašal: »Odkod prihajaš?« Odgovoril mu je: »Iz Izraelovega tabora sem utekel.« David ga je dalje vprašal: »Kaj se je zgodilo? Povej mi!« Rekel je: »Zbežala je vojska iz boja, mnogo ljudi je padlo in pomrlo; tudi Savel in njegov sin Jonatan sta mrtva.«

Nato je vprašal David mladeniča, ki mu je to sporočil: »Kako veš, da je mrtev Savel in njegov sin Jonatan?« Mladenič, ki mu je poročal, je odgovoril: »Po naključju sem prišel na goro Gelboo. Glej, Savel je slonel na svoji sulici, in glej, vozovi in konjeniki so pritiskali za njim. Ko se je ozrl in me zagledal, me je poklical. Odgovoril sem: ,Tukaj sem!' Potem me je vprašal: ,Kdo si ti?' Odvrnil sem mu: ,Amalečan sem.' Tedaj mi je velel: ,Stopi k meni in me usmrti; kajti groza me je obšla in duša je še vsa v meni!' Tako sem pristopil k njemu in ga usmrtil, ker sem vedel, da po svojem padcu ne more živeti. Potem sem vzel načelek, ki ga je imel na glavi, in zapestnico, ki jo je imel na roki, in jih prinašam tule svojemu gospodu.«

Tedaj je David prijel svoja oblačila in jih pretrgal, enako tudi vsi možje, ki so bili pri njem. In so žalovali, jokali in se postili do večera po Savlu in njegovem sinu Jonatanu, po Gospodovem ljudstvu in po Izraelovi hiši, ker so popadali pod mečem.

Nato je vprašal David mladeniča, ki mu je poročal: »Odkod si?« Odgovoril je: »Sin sem priseljenca Amalečana.« David pa mu je rekel: »Kako da se nisi bal stegniti svoje roke in ubiti Gospodovega maziljenca?« Potem je poklical David nekoga izmed služabnikov in ukazal: »Pristopi, ubij ga!« In udaril ga je, da je umrl. David pa mu je zaklical: »Tvoja kri nad tvojo glavo! Kajti tvoja usta so pričala zoper tebe, ker si rekel: ,Usmrtil sem Gospodovega maziljenca.'«

 

SPEV (2 Sam 1, 21.19)

Gore Gelboe, naj ne pade na vas ne rosa ne dež! * Zakaj to je kraj, kjer so padli Izraelovi junaki.

Vse gore okoli vas naj obiskuje Gospod, vas pa naj se izogiba. * Zakaj to je kraj, kjer so padli Izraelovi junaki.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

S petjem smo izpovedali, da smo božje ovce: Zakaj on je naš Bog, mi pa smo ljudstvo njegove paše in ovce njegovih rok. Človeški pastirji svojih ovac ne naredijo sami, ovac, ki jih pasejo, ne ustvarijo sami. Naš Gospod Bog pa, ki je naš Bog in stvarnik, je sam ustvaril ovce, ki jih ima in ki jih pase. Ovce, ki jih pase, ni ustvaril kdo drug, a tudi nihče drug ne pase teh, ki jih je on ustvaril.

Ko smo torej v pesmi izpovedali, da smo njegove ovce in ljudstvo njegove paše, ki nas nosi na rokah, poslušajmo, kaj nam kot takim govori. Prej je govoril pastirjem, zdaj ovcam. One besede smo mi poslušali trepetaje, vi pa brezskrbno. Kaj pa te današnje? Morda mi zdaj brez bojazni, vi pa v trepetu? Nikakor. Kajti, tudi če smo pastirji, s trepetom poslušamo ne le, kar velja nam, pastirjem, ampak tudi, kar velja ovcam. Če bi poslušali brezskrbno, kar je za ovce, bi pomenilo, da nam zanje ni mar. Zaradi tega smo vam že prej v ljubezni pojasnili, da glejte v nas dvoje: da smo kristjani in da smo predstojniki. V kolikor smo predstojniki, spadamo k pastirjem, če smo dobri. V kolikor pa smo kristjani, smo z vami vred tudi mi ovce. Naj torej Gospod govori pastirjem ali ovcam, poslušati moramo v trepetu in naj skrb ne izgine iz naših src.

Poslušajmo torej, bratje, v čem Gospod kara slabe ovce in kaj obljublja svojim ovcam. Tudi vi, pravi, ste moje ovce. Pomislimo najprej, kakšna sreča je, da smo božja čreda. Sredi solz in bridkosti občutimo veliko veselje. Rečeno je namreč o njem, ki nas pase: Ti, ki paseš Izraela, in pa: Ne bo zaspal, ne zadremal, kateri varuje Izraela. Torej bedi nad nami on, ko čujemo, bedi nad nami pa tudi, ko spimo. Če je že ob človeškem pastirju varna človeška čreda, kako varni smo ob Bogu pastirju, ne le, ker nas pase, ampak tudi zato, ker nas je ustvaril.

Ve pa, moje ovce, tako govori Gospod, glejte, sodil bom med ovco in ovco, med ovni in kozli. Kaj imajo opraviti kozli v Gospodovi čredi? Na istih pašnikih, ob istih studencih so kozli, ki bodo dani na levo stran, pomešani s tistimi, ki bodo na desni. Sedaj jih prenaša, preden jih bo izločil. Potrpežljivost ovac se preskuša ob zgledu božje potrpežljivosti. Ločil pa jih bo on, ko bo ene postavil na levico, druge pa na desnico.

 

SPEV (Jan 10, 27-28; Ez 34, 15)

Moje ovce poslušajo moj glas in jaz jih poznam in one hodijo za menoj. Jaz jim dam večno življenje. * Nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke.

Jaz sam bom pasel svoje ovce in jim bom nudil počitek. * Nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke.

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, oče luči, s svojo milostjo si nas pri krstu prerodil in smo postali otroci luči. Naj nikoli ne zablodimo v temo zmot, marveč vedno ostanemo v svetlobi resnice.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Navsezgodaj te molim, Gospod, in ti me poslušaš.

2 Odpev Tvoje veličastno ime, Gospod, slavimo.

3 Odpev Molite Gospoda, ker je mogočen.

Spev z odpevom

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Jak 1,19–20.26)
Vsak človek bodi hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo. Kajti človekova jeza ne vrši Božje pravice. Če kdo misli, da je pobožen, pa ne brzda svojega jezika, ampak vara svoje srce, je njegova pobožnost prazna.

– V vsakem času bom hvalil Gospoda.
– Vedno ga bodo hvalila moja usta.
 

Molimo. Pravični Bog, gospodar in varuh vsega našega dela, ti deliš službe in daješ pravično nagrado. Težo dneva naj tako prenašamo, da se ne bomo nikoli pritoževali nad tvojimi odločitvami.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

1 Odpev Gospod skrbi za uboge.

2 Odpev Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali.

3 Odpev Bog nas je v svojem Sinu izvolil za posinovljence.