Brevir za 1. julij 2012

[D]

1 Odpev Tvoj križ, Gospod, je postal drevo življenja.

2 Odpev Bog si je postavil kralja na Sionu.

3 Odpev Ti me varuješ, Gospod, in mi vlivaš poguma.

 

Tiste dni je Samuel umrl in ves Izrael je žaloval po njem. Pokopali so ga v njegovem mestu Ramati. Savel pa je izgnal iz dežele rotilce umrlih in vedeževalce.

Ko so se torej Filistejci zbrali in prišli ter se utaborili v Sunamu, je tudi Savel zbral vse Izraelce in so taborili na Gelboi. Ko je Savel zagledal tabor Filistejcev, se je prestrašil in srce mu je silno trepetalo. Zato je Savel vprašal Gospoda za svet. A Gospod mu ni odgovoril ne po sanjah ne po urimu ne po prerokih.

Tedaj je rekel Savel svojim služabnikom: »Poiščite mi ženo, ki roti umrle! Pojdem k njej in jo vprašam za svet.« Njegovi služabniki so mu odgovorili: »Glej, žena, ki roti umrle, je v Endoru.« Savel se je potajil, se oblekel v druga oblačila ter se napotil z dvema možema. Ko so prišli ponoči k ženi, je rekel: »Vedežuj mi, prosim, po vedežnem duhu in privedi mi ga, kogar ti porečem!« Žena mu je odgovorila: »Glej, ti veš, kaj je storil Savel: iztrebil je iz dežele rotilce umrlih in vedeževalce. Zakaj mi nastavljaš zanko, da me spraviš ob življenje?« Savel pa je pri Gospodu prisegel: »Kakor resnično Gospod živi, zaradi tega te ne bo zadela nobena krivda!« Nato je žena vprašala: »Koga naj ti privedem?« Odgovoril je: »Privedi mi Samuela!«

Ko je žena Samuela zagledala, je glasno zavpila. Savlu pa je rekla žena: »Zakaj si me prekanil? Saj si Savel!« Kralj ji je odgovoril: »Nikar se ne boj! Kaj si videla?« Žena je rekla Savlu: »Nadčloveško bitje sem videla, da prihaja iz zemlje.« Ko jo je vprašal: »Kakšno je?« je odgovorila: »Star mož prihaja, ogrnjen s plaščem!« Savel je spoznal, da je Samuel. Nagnil se je z obrazom do tal in se poklonil.

Samuel pa je vprašal Savla: »Zakaj si motil moj mir, da si me poklical?« Savel je odgovoril: »V veliki stiski sem. Filistejci se vojskujejo zoper mene, Bog me je zapustil in mi ne odgovarja več ne po prerokih ne po sanjah. Zato sem te dal poklicati, da bi mi naznanil, kaj naj storim.« Samuel je odvrnil: »Kaj me sprašuješ, če te je Gospod zapustil in postal tvoj sovražnik? Gospod ti je storil, kakor je po meni govoril. Gospod ti je iztrgal kraljestvo iz roke in ga dal tvojemu bližnjemu, Davidu. Ker nisi poslušal Gospodovega glasu in nisi izvršil njegove silne jeze nad Amalečani, zato ti je Gospod danes to storil. Tudi Izraela bo dal Gospod s teboj vred Filistejcem v roke. Jutri boš ti in bodo tvoji sinovi pri meni. Tudi Izraelov tabor bo dal Gospod Filistejcem v roke.« Tedaj je Savel hipoma padel na tla, kakor je bil dolg. Kajti zelo se je prestrašil Samuelovih besed, tudi ni imel več moči, ker ves dan in vso noč ni nič jedel.

Ko je žena pristopila k Savlu in videla, da je zelo zbegan, mu je rekla: »Glej, tvoja dekla je slušala tvoj glas. Postavila sem v nevarnost svoje življenje in bila pokorna tvojemu povelju, ki si mi ga dal. Zdaj pa slušaj tudi ti, prosim, glas svoje dekle! Dala ti bom grižljaj kruha. Jej, da se okrepiš in boš mogel iti svojo pot!« Pa se je branil in rekel: »Ne bom jedel.« Ker pa sta ga tudi njegova služabnika z ženo vred silila, je slušal njihov glas, vstal od tal in sedel na blazino. Žena pa je imela doma pitano tele. To je hitro zaklala. Potem je vzela moke, jo zamesila in spekla opresnike. To je prinesla pred Savla in njegova služabnika in so jedli. Nato so vstali in odšli še tisto noč.

 

SPEV (Prim. 1 Kron 10,13.14)

Savel je umrl zaradi svoje nezvestobe, ker se ni držal Gospodove besede. * Bog je njegovo kraljestvo naklonil Davidu.

Za svet je vprašal duha mrtvih, namesto da bi se obrnil na Gospoda. * Bog je njegovo kraljestvo naklonil Davidu.

Sv. Pavel VI. (1897-1978), papež (izvoljen 1963) zaslužen za koncilsko prenovo

 

Gorje mi, če bi evangelija ne oznanjal. Zato me je namreč Kristus poslal. Apostol sem in pričevalec. Čim bolj je cilj oddaljen in čim težavnejša je naloga, tem silneje me priganja ljubezen. Oznanjati moram Jezusovo ime. Jezus je Kristus, Sin živega Boga. On nam je razodel nevidnega Boga. On je Prvorojeni pred vsem stvarstvom. On je tisti, v katerem ima vse svoj obstoj. On je učitelj ljudi in njihov odrešenik. Za nas se je rodil, umrl in vstal.

On je središče zgodovine in vesolja. Pozna nas in nas ljubi, prijatelj je in spremljevalec našega življenja, mož bolečin in upanja. On je tisti, ki bo nekoč spet prišel in bo naš sodnik, pa tudi, kot zaupamo, večna polnost življenja in naša blaženost.

O njem nikdar ne bi hotel nehati govoriti: on je luč, on je resnica, on je tudi pot, resnica in življenje. On je kruh in vrelec žive vode, ob katerem si tešimo lakoto in žejo. On je pastir, voditelj, vzor, naša tolažba in naš brat. Kakor mi, še bolj kakor mi, je bil majhen, ubožen in ponižan. Bil je izpostavljen težavam, zatiran in je mnogo trpel. Za nas je govoril, delal je čudeže, ustanavljal novo kraljestvo, v katerem uživajo srečo ubožni, v katerem je mir načelo skupnega življenja, v katerem tisti, ki so čistega srca, veselo vzklikajo in žalostni uživajo tolažbo, lačni in žejni pravice postanejo nasičeni, grešniki prejmejo odpuščanje in se vsi počutijo kot bratje.

To je Kristus Jezus, o katerem ste slišali, večinoma ste že njegovi, saj ste kristjani. Vam, kristjanom, ponavljam njegovo ime, vsem pa oznanjam: Kristus Jezus je začetek in konec, alfa in omega, kralj novega sveta, skriti in najvišji smisel človeške zgodovine in naše usode. On je srednik in most med nebom in zemljo. Bolj kot kdorkoli drugi in popolneje je Sin človekov, ker je božji Sin, večen, neskončen, in ker je sin Marije, blagoslovljene med vsemi ženami, njegove telesne matere in naše matere po deleženju Duha skrivnostnega telesa.

Jezus Kristus! Vedite, on je tisti, ki vam ga nenehno oznanjamo in želimo, da bi se njegovo ime razglašalo do skrajnih mej zemlje in v vso večnost.

 

SPEV (2 Tim 1,10; Jan 1, 16; Kol 1,16-17)

Naš odrešenik Jezus Kristus je uničil smrt, osvetlil pa življenje in neminljivost po evangeliju. * Iz njegove polnosti smo vsi prejeli, milost na milost.

Vse je bilo po njem in v njem ustvarjeno, on je pred vsem in vse ima v njem svoj obstoj. * Iz njegove polnosti smo vsi prejeli, milost na milost.

[L]

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, oče luči, s svojo milostjo si nas pri krstu prerodil in smo postali otroci luči. Naj nikoli ne zablodimo v temo zmot, marveč vedno ostanemo v svetlobi resnice.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Željno te iščem, o Bog, da bi spoznal tvojo moč, aleluja.

2 Odpev Mladeniči v ognjeni peči so kakor iz enih ust slavili Boga, aleluja.

3 Odpev Božji izvoljenci naj se radujejo svojega kralja, aleluja.

Spev z odpevom

[L]

Odpev k Hvaljen Hči, ozdravila te je tvoja vera, pojdi v miru, je rekel Jezus ženi.

[D]

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, oče luči, s svojo milostjo si nas pri krstu prerodil in smo postali otroci luči. Naj nikoli ne zablodimo v temo zmot, marveč vedno ostanemo v svetlobi resnice.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Gal 6,7–8)
Kar kdo seje, to bo tudi žel. Kdor seje v svoje meso, bo od mesa žel pogubljenje; kdor pa seje v duha, bo od  duha žel večno življenje.

– Tvoja beseda, Gospod, ostane vekomaj
– in iz roda v rod tvoja zvestoba.
 

1 Odpev Gospod je kralj že od svojega veličastnega rojstva, aleluja.

2 Odpev Pred Božjim obličjem je trepetala zemlja, aleluja.

3 Odpev Zakraljeval je naš Gospod, Bog vsemogočni, aleluja.

[L]

Odpev k Moja duša Jezus je stopil v Jairovo hišo in rekel: Deklica ni umrla, ampak spi. Prijel jo je za roko in velel: Deklica, rečem ti, vstani.

Odpev k Moja duša Jezus je stopil v Jairovo hišo in rekel: Deklica ni umrla, ampak spi. Prijel jo je za roko in velel: Deklica, rečem ti, vstani.

[D]

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, oče luči, s svojo milostjo si nas pri krstu prerodil in smo postali otroci luči. Naj nikoli ne zablodimo v temo zmot, marveč vedno ostanemo v svetlobi resnice.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.