Brevir za 3. julij 2012

[S]

1 Odpev Glas apostolov se razlega po vsej zemlji, do konca sveta odmevajo njihove besede.

2 Odpev Apostoli so oznanjali Božja dela in strmeli nad njimi.

3 Odpev Apostoli so oznanjali Božjo pravičnost in vsa ljudstva so spoznala Božjo slavo.

[L]

- Pripovedovali so o božji slavi in njegovi moči

- in o čudovitih delih, ki jih je Bog storil.

Bratje: Tako nas imej vsakdo za služabnike Kristusove in oskrbnike božjih skrivnosti. Pri oskrbnikih se sicer zahteva, da je vsak zvest. Meni pa je prav malo mar, da me sodite vi ali človeško sodišče, pa tudi sam se ne sodim; nič sicer nimam na vesti, vendar s tem še nisem opravičen: Gospod je, ki me sodi. Zatorej ničesar ne sodite pred časom, dokler ne pride Gospod, ki bo tudi osvetlil, kar je v temi skritega, in bo razodel misli src: in takrat bo vsakdo hvalo prejel od Boga.

To sem pa, bratje, obrnil nase in na Apola zaradi vas, da bi se na nama naučili: Ne preko tega, kar je pisano! - da bi se kdo med vami za koga ne ponašal zoper drugega. Kdo te namreč odlikuje? Kaj pa imaš, česar bi ne bil prejel? Če si pa prejel, kaj se ponašaš, kakor da bi ne bil prejel? Že ste nasičeni, že ste obogateli, brez nas ste dosegli kraljestvo. O da bi ga bili le (res) dosegli, da bi tudi mi z vami prišli do kraljestva! Kajti mislim, da je Bog nas apostole postavil za najzadnje, kakor za smrt določene; saj smo postali predstava za svet, angele in ljudi.

Mi smo nespametni zaradi Kristusa, vi pa razumni v Kristusu; mi slabotni, vi pa močni; vi slavni, mi pa zaničevani. Do te ure smo lačni in žejni in goli in bijejo nas s pestmi in nimamo stalnega bivališča in trudimo se z delom lastnih rok; ko nas sramote, blagoslavljamo; ko nas preganjajo, prenašamo; ko nas preklinjajo, prosimo; kakor smeti sveta smo postali, vseh izvržek do zdaj.

Ne pišem vam tega, da bi vas sramotil, ampak da vas kot svoje ljube otroke svarim. Kajti ko bi imeli tudi na tisoče vzgojiteljev v Kristusu, vendar nimate mnogo očetov; zakaj v Kristusu Jezusu sem vas po evangeliju jaz rodil. Prosim vas torej, posnemovalci moji bodite.

SPEV (Jan 1, 15; Mt 13, 2)

Ne imenujem vas več služabnike, imenoval sem vas prijatelje, * saj sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.

Vam je dano razumeti skrivnosti nebeškega kraljestva. Srečne vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo, * saj sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.

Sv. Gregor Veliki (ok. 540-604), benediktinski opat, ki je 590 postal papež in vodil Cerkev v času langobardskih vpadov, s spisi zelo vplival v srednjem veku

 

Tomaža pa, enega izmed dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, ni bilo z njimi, ko je prišel Jezus. En sam učenec je manjkal, ko se je pa vrnil in slišal, kaj se je zgodilo, ni hotel verjeti. Gospod je prišel v drugo in nevernemu učencu ponudil stran, naj jo potiplje; pokazal mu je roke in sledove ran ter ozdravil rane njegove nevere. Kaj mislimo pri tem, dragi bratje? Mislite, da se je samo slučajno zgodilo, da je oni učenec najprej manjkal, potem pa prišel in slišal, in ko je slišal, podvomil, in ko je dvomil, je smel potipati rane in potem začel verovati?

Ni se vse to zgodilo slučajno, temveč po božji previdnosti. Božja ljudomilost je namreč na čudežen način storila, da je učenec, ki je dvomil, smel potipati rane na Učiteljevem telesu, s tem pa ozdravil rane naše nevere. Več nam koristi Tomaževa nevera, da verujemo, kot vera vseh ostalih učencev. Ko namreč oni začne verovati, potem ko je potipal rane, se naš duh reši vsakega dvoma in utrdi v veri. In tako dvom enega učenca in njegovo izkustvo pričata za resnico vstajenja.

Potipal je in vzkliknil: Moj Gospod in moj Bog! Jezus mu je rekel: Ker si me videl, Tomaž, veruješ. Apostol Pavel pa pravi: Je pa vera trdno prepričanje o tem, kar kdo upa, prepričanje o stvareh, ki se ne vidijo. Vera namreč sprejema stvari, ki se ne morejo pokazati. Kar vidimo, ne verujemo, temveč spoznavamo. Zakaj pa Gospod pravi Tomažu, ko je že videl in potipal: Ker si me videl, Tomaž, veruješ? Umrljivi človek namreč ne more videti božanstva: Videl je človeka in priznal je Boga: Moj Gospod in moj Bog! Ko je videl, je veroval; ko je zagledal pravega človeka, je priznal Boga, ki ga ni mogel videti.

Zelo pa nas razveseli, kar sledi: Blagor njim, ki niso videli, pa so verovali! Božja modrost s tem označuje nas, ki Boga ne vidimo po telesu, temveč ga sprejemamo z dušo. Označuje nas, toda le če vero izpričujemo z deli. Samo oni zares veruje, ki v dejanjih izvršuje, kar veruje. Obratno pa trdi sv. Pavel o tistih, ki ne izpričujejo vere: Pravijo, da poznajo Boga, pa ga z deli tajijo. In sv. Jakob pravi: Vera brez del je mrtva.

SPEV (Prim. 1 Jn 1,2.1)

Življenje se je razodelo in smo videli in spričujemo ter vam oznanjamo * večno življenje, ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo.

Kar smo s svojimi očmi videli in so naše roke otipale o Besedi življenja, kar smo videli in slišali, oznanjamo tudi vam: * večno življenje, ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, veseli obhajamo praznik svetega apostola Tomaža, ki je izpovedal vero v tvojega Sina Jezusa Kristusa. Na njegovo priprošnjo nas vôdi iz dvomov k trdni veri, da bomo tudi mi priznavali Jezusa za našega Gospoda, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

[L]

Pesem
Med drugimi apostoli,
Tomaž, si znan posebno ti,
zato naj danes te slavi
ta pesem z vso ljubeznijo.

 

Ljubezen je nagnila te,
da nisi bratom le verjel,
ko videli so Jezusa:
zahteval si od njih dokaz.

 

Ko pa dotaknil si se ran,
poln vere zgrudiš se na tla,
pobožno počastiš Boga:
tako je vera zmagala.

 

Za nas, ki nismo videli,
je tvoja vera vir moči,
pomaga nam, da Kristusa
še z večjim ognjem ljubimo.

 

Slavimo Kristusa, Boga,
ki naj nakloni tudi nam,
da živa vera nas navda
in nas privede v sveti raj. Amen.

Odpev 1 Tomaž pravi: Gospod, ne vemo, kam greš; in kako bi mogli vedeti za pot? Jezus mu reče: Jaz sem pot, resnica in življenje, aleluja.

[S]

Odpev 2 Tomaža ni bilo med apostoli, ko je prišel Jezus. Pripovedovali so mu drugi učenci: Gospoda smo videli, aleluja.

[S]

Odpev 3 Tomaž, položi svojo roko v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren, aleluja.

[S]

Kratko berilo  (Ef 2,19-21)
Niste več tujci in priseljenci, marveč sodržavljani svetih in domačini Božji, zidani na temelju apostolov in prerokov. Glavni vogelni kamen je sam Kristus Jezus, na katerem vsa stavba skladno raste v svet tempelj v Gospodu, v katerega se tudi vi vzidavate za Božje bivališče v Duhu.

Spev z odpevom

Odpev k Hvaljen Ker si me videl, Tomaž, veruješ; blagor tistim, ki niso videli in so verovali, aleluja.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, veseli obhajamo praznik svetega apostola Tomaža, ki je izpovedal vero v tvojega Sina Jezusa Kristusa. Na njegovo priprošnjo nas vôdi iz dvomov k trdni veri, da bomo tudi mi priznavali Jezusa za našega Gospoda, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Apd 5,12a.14)
Po apostolih se je godilo mnogo znamenj in čudežev med ljudstvom. Bolj in bolj se je večalo število tistih, ki so verovali v Gospoda, množica mož in žená.

– Ohranjali so Božji nauk 
– in Božje zapovedi . 

[L]

Odpev 1 Tomaž pravi: Gospod, ne vemo, kam greš; in kako bi mogli vedeti za pot? Jezus mu reče: Jaz sem pot, resnica in življenje, aleluja.

[S]

Odpev 2 Tomaža ni bilo med apostoli, ko je prišel Jezus. Pripovedovali so mu drugi učenci: Gospoda smo videli, aleluja.

[S]

Odpev 3 Tomaž, položi svojo roko v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren, aleluja.

[S]

Kratko berilo  (Ef 4,11-13)
Kristus je dal, da so eni apostoli, drugi preroki, zopet drugi evangelisti in zopet drugi pastirji ter učitelji, da se tako sveti usposobijo za delo službe in se zida telo Kristusovo, dokler vsi ne dospemo do edinosti vere in spoznanja Božjega Sina, do popolnega moža, do mere polne starosti Kristusove.

Odpev k Moja duša Svoj prst sem vtaknil v znamenja od žebljev in svojo roko sem položil v njegovo stran ter rekel: Moj Gospod in moj Bog, aleluja.

Odpev k Moja duša Svoj prst sem vtaknil v znamenja od žebljev in svojo roko sem položil v njegovo stran ter rekel: Moj Gospod in moj Bog, aleluja.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, veseli obhajamo praznik svetega apostola Tomaža, ki je izpovedal vero v tvojega Sina Jezusa Kristusa. Na njegovo priprošnjo nas vôdi iz dvomov k trdni veri, da bomo tudi mi priznavali Jezusa za našega Gospoda, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.