Brevir za 17. marec 2024

Po svetem izročilu zdaj
obhajamo ta postni čas
spokornih štirideset dni,
da naše duše prenovi.

 

Postava in preroki prej
začeli to navado so,
sam Kristus jo posvetil je,
začetnik časov in njih kralj.

 

Bodimo torej zmernejši
v pijači, jedi, govoru,
v zabavi, spanju in še kje,
bedimo skrbno nad seboj.

 

Ogibljimo se skritih zank,
poguba našim dušam so,
sovražnik zvit in premeten
prostora v nas naj ne dobi.

 

Nakloni, troedini Bog,
kar verni vsi te prosimo,
da mnogo nam sadov rodi
pobožna vnema postnih dni. Amen.

Ps 1     Dvojna pot življenja

 

Blagor človeku, ki ne zaide na kriva pota, *

ne pohaja z grešniki in ne poseda s hudobneži;

veseli pa se Božjih zapovedi *

ter jih noč in dan premišlja. —

 

Tak človek je kot drevo, ki raste ob vodi, *

daje sad ob svojem času in mu listje ne ovene.

Česar se loti in karkoli dela, *

vse mu uspeva. —

 

Ni pa tako s hudobnimi in grešniki, *

ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.

Ne bodo obstali ob sodbi, *

zanje ne bo mesta v občestvu svetih. —

 

Gospod varuje pravične na poti življenja, *

pot hudobnih pa vodi v pogubo. —

Ps 2     Kristus, Božji Sin in zmagovalec

 

Zakaj hrumijo ljudstva *

in se vznemirjajo narodi?

Vladarji zemlje se dvigajo in snujejo zaroto *

zoper Gospoda in njegovega maziljenca:

»Pretrgajmo njih verige, *

vrzimo s sebe ta jarem!« —

 

Gospod v nebesih pa se jim smeje, *

pomilovalno se jim posmehuje.

Spregovori jim v pravični jezi *

in jih prestraši s svojo besedo:

»Jaz sem si postavil svojega kralja *

na Sionu, moji sveti gori.« —

 

Oznanil bom sklep Gospoda, ki mi je rekel: *

»Moj Sin si ti, rodil sem te danes.

Reci mi in dam ti v posest narode *

in vso zemljo v tvojo lastnino.

Vladal jim boš z močno roko, *

zdrobil jih kot lončeno posodo.« —

 

Voditelji, zdaj spoznajte, *

vladarji zemlje, dajte se poučiti.

Služite Bogu v spoštovanju in veselju, *

v svetem strahu se mu podvrzíte,

da se ne razsrdi in se ne pogubite, *

ko se lahko v hipu vname njegova jeza.

Blagor vsem zvestim, *

ki se zatekajo k njemu. —

- Kdor bo ohranil božje besede,

- vekomaj ne bo videl smrti.

 

Mnogokrat in na mnogotere načine je nekdaj Bog govoril očetom po prerokih, slednjič, te dni, nam je govoril po Sinu, ki ga je postavil za dediča vsega in po njem tudi naredil svet. On, ki je odsvit njegovega veličastva in podoba njegovega bitja ter nosi vse z besedo svoje moči, je dovršil očiščenje od grehov, sedel na desnico veličastva na višavah ter postal toliko višji od angelov, kolikor odličnejše ime je dobil mimo njih.

Zakaj kateremu izmed angelov je kdaj rekel: »Moj Sin si ti, danes sem te rodil«? In zopet: »Jaz mu bom oče in on mi bo sin.« In ko zopet vpelje Prvorojenca na svet, pravi: »In molijo naj ga vsi božji angeli.«

O angelih pravi: »Kateri dela svoje angele enake vetrovom in svoje služabnike kakor ognjen plamen«; Sinu pa: »Tvoj prestol, o Bog, je za vekomaj«; in »Žezlo pravice je žezlo tvojega kraljestva. Ljubil si pravico in sovražil krivico, zato te je, o Bog, tvoj Bog mazilil z oljem veselja bolj ko tvoje tovariše.« Dalje: »Ti, Gospod, si v začetku zemljo utrdil in nebo je delo tvojih rok. Oba bosta prešla, ti pa ostaneš; oba se bosta postarala, kakor se obleka; kakor plašč ju boš zvil in bosta spremenjena; ti pa si vedno isti in tvoja leta ne minejo.« Kateremu izmed angelov je kdaj rekel: »Sedi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog?« Ali niso vsi (angeli) duhovi, ki so v službi in poslani, da strežejo tistim, ki bodo dobili zveličanje kot dediščino?

Zato se moramo toliko bolj držati tega, kar smo slišali, da ne bomo šli mimo. Zakaj, če je bila po angelih oznanjena beseda trdna in je vsaka kršitev in neposlušnost prejela pravično povračilo, kako bomo ubežali, če vnemar pustimo takšno blagodat, ki jo je začel oznanjati Gospod in so jo med nami utrdili ti, ki so ga slišali, obenem pa je pričeval Bog z znamenji in čudeži in z mnogoterimi močmi ter s podeljevanjem Svetega Duha po svoji volji.

 

SPEV (Hebr 1, 3; 12, 2)

Jezus Kristus, odsvit Očetovega veličastva in podoba njegovega bitja, ki nosi vse z besedo svoje moči, je dovršil očiščenje od grehov. * Zdaj sedi na desnici veličastva na višavah.

Voditelj naše vere je namesto veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ. * Zdaj sedi na desnici veličastva na višavah.

Sv. Atanazij (295-373), škof v Aleksandriji v Egiptu, pregnanec, borec zoper arijanstvo, pisatelj apologetskih, dogmatskih, zgodovinskih in eksegetskih spisov

 

Beseda, ki je za nas postala vse, naš Gospod, pravim, Jezus Kristus, se bliža k nam. Obljubil je bil, da bo zmeraj ostal z nami, zato kliče: Jaz sem z vami vse dni do konca sveta. On je hkrati pastir, veliki duhovnik, pot in vrata, in vse to hoče biti za nas tudi ob tem slavju. Bliža se slovesnost, ki po apostolu kliče: Naše velikonočno jagnje, Kristus, je bilo darovano. To slavje smo čakali. Prosečega psalmista je Bog razsvetlil, da je vzkliknil: Navdal me boš z veseljem ob rešitvi. Nad odstranitvijo zla se je treba veseliti, to je res treba slaviti. Da boš dosegel to dobrino, si prizadevaj za pošteno življenje, vztrajaj v premišljevanju božjih reči, trudi se za mir srca v svetem strahu pred Bogom.

Sveti ljudje so se ves čas svojega življenja veselili kakor za praznik. Eden izmed njih, blaženi David, ni vstal ponoči enkrat, marveč sedemkrat in z molitvijo prosil Boga usmiljenja. Veliki Mojzes je od veselja vriskal v slavospevih in pel hvalnico ob zmagi nad faraonom in nad rabotnimi priganjači Izraelcev. In še drugi: z nenehno vedrino so obhajali bogoslužje, med njimi veliki Samuel in blaženi Elija. Ti so dosegli svobodo zaradi svoje svetosti in zdaj praznujejo v nebesih. Veselijo se svojega nekdanjega potovanja na zemlji, ki je potekalo sredi zastrtih znamenj prihodnjih dobrin, zdaj pa poznajo razliko med resnico in njeno podobo.

Radi bi se primerno pripravili na praznik, ki se bliža. Katero pot bomo ubrali? Koga bomo izbrali za vodnika? Nobenega drugega, moji dragi, kot našega Gospoda, ki ga vi skupaj z menoj imenujete naš Gospod Jezus Kristus. On govori: Jaz sem pot. On, po Janezovi izpovedi, odjemlje greh sveta. On očiščuje naše duše, kot pravi prerok Jeremija: Stopite na prava pota, glejte in spoznajte, kje je pot k dobremu, in v njej boste našli mir svoji duši.

V stari zavezi sta kri kozlov in pepel juncev, ki so ju potresali nad nečistimi, vernike samo telesno očistila. Milost božje Besede pa zdaj vsakogar očisti popolnoma. Ako ji bomo vztrajno sledili, bomo že tukaj, kakor v preddvorih nebeškega Jeruzalema, vnaprej okušali praznovanje večne velike noči. To so delali apostoli, ki so hodili za Kristusom vodnikom in so bili tedaj in so še danes učitelji poti milosti. Storili so, kar so rekli, namreč: Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj. Pojdimo tudi mi za Gospodom in Gospodov praznik obhajajmo ne le z besedami, temveč tudi z dejanji.

 

SPEV (Prim. Hebr 6, 20; Jan 1, 29)

Jezus gre kot jagnje pred nami v smrt. * Postal je po Melkizedekovem redu veliki duhovnik na veke.

Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta. * Postal je po Melkizedekovem redu veliki duhovnik na veke.