Brevir za 18. marec 2024

Ugoden, bratje, zdaj je čas,
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.

 

Zdaj dnevi so zveličanja,
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.

 

Pomagaj nam, o dobri Bog,
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

Ps 6     Prošnja za pomoč v stiski

 

Gospod, ne kaznuj me v svoji jezi *

in ne pokôri me v svojem srdu. —

 

Gospod, usmili se me, ker sem onemogel, *

ozdravi me, ne morem več vzdržati.

Moja duša je vsa vznemirjena, *

Gospod, doklej me boš preskušal? —

 

Ozri se, Gospod, in me reši; *

ker si dober, mi pomagaj.

Saj mrtev te ne bom mogel tako hvaliti; *

kako te bom v grobu opeval? —

 

Utrudil sem se s svojim vzdihovanjem, *

vse noči na postelji prejokam.

Oči mi pešajo od žalovanja, *

postaral sem se zaradi tolikega trpljenja. —

 

Umaknite se od mene vsi, ki delate krivico, *

Gospod je uslišal moje glasno jokanje.

Bog je uslišal mojo prošnjo, *

sprejel je mojo molitev.

Vsi moji sovražniki naj se silno zbegajo, *

osramočeni naj se naglo umaknejo. —

Ps 9 A Zahvala po zmagi

Slavil te bom, Gospod, z vsem srcem, *

oznanjal bom tvoja čudovita dela.

Radoval se bom nad teboj in vriskal od veselja, *

opeval bom tvoje ime, Najvišji. —

 

Moji sovražniki se umikajo, *

onemogli bežijo pred tvojim obličjem.

Sprejel si v razsodbo mojo pravdo, *

sédel na prestol k pravični sodbi. —

 

Ukrótil si narode in ponižal hudobne, *

izbrisal si njih ime za zmeraj.

Sovražniki so propadli, njih spomin je izginil, *

za vedno so opustošena mesta, ki si jih porušil. —

 

Gospod pa prestoluje na veke, *

pripravil se je, da bo sodil.

Sodil bo svet pravično, *

razsojal ljudstvom po pravici.  —

 

Gospod bo stiskanemu zavetišče, *

ugodno zavetje ob časih stiske.

Vsi, ki poznajo tvoje ime, bodo upali vate, *

ker ne zapuščaš teh, ki te iščejo. —

- Spreobrnite se in verujte evangeliju,

- približalo se je božje kraljestvo.

 

Bog ni angelom podredil prihodnjega sveta, o katerem govorimo. Pričeval pa je nekdo na nekem mestu: »Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ? Le malo nižjega od angelov si ga naredil, s slavo in častjo si ga ovenčal in ga postavil nad dela svojih rok; vse si podvrgel njegovim nogam.« Ko mu je namreč vse podvrgel, ni nič pustil, kar bi mu ne bilo podvrženo. Zdaj pa še ne vidimo, da bi mu bilo vse podvrženo. Njega pa, ki je bil malo nižji od angelov, da bi po milosti božji smrt okusil za vse, Jezusa, vidimo zaradi smrtnega trpljenja s slavo in častjo venčanega.

Spodobilo se je namreč, da je on, za katerega je vse in po katerem je vse, njega, ki je pripeljal mnogo sinov v slavo in je začetnik njih odrešenja, s trpljenjem poveličal. Zakaj, kateri posvečuje in kateri se posvečujejo, so vsi iz enega. Iz tega vzroka se ne sramuje imenovati jih brate, ko pravi: »Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom, sredi zbora te bom hvalil.« In zopet: »Zaupal bom vanj.« In zopet: »Glej, jaz in otroci, ki mi jih je dal Bog.«

Ker so torej otroci deležni krvi in mesa, se je prav tako tudi sam udeležil obojega, da bi s smrtjo zrušil tistega, ki je imel oblast nad smrtjo, to je hudiča, in bi rešil nje, ki so bili v strahu pred smrtjo vse življenje podvrženi sužnosti. Saj se vendar ne zavzema za angele, ampak za Abrahamov zarod se zavzema. Zato se je moral v vsem izenačiti z brati, da je postal usmiljen in zvest veliki duhovnik pred Bogom v spravo za grehe ljudstva. V čemer je bil namreč sam skušan in je trpel, more skušanim pomagati.

 

SPEV (Hebr 2,11.17; Bar 3, 38)

Kateri posvečuje in kateri se posvečujejo, so vsi iz enega; zato se je moral Kristus v vsem izenačiti z brati, * da je postal veliki duhovnik, usmiljen in zvest.

Bog se je prikazal na zemlji in je bival z ljudmi, * da je postal veliki duhovnik, usmiljen in zvest.

Sv. Janez Fisher (1469-1535), škof v Rochestru na Angleškem, kraljeva žrtev zaradi zvestobe katoliškemu nauku, mučenec

 

Jezus Kristus je naš veliki duhovnik, njegovo predragoceno telo je naša daritev, ki jo je na oltarju križa daroval v odrešenje vseh ljudi.

Kri, ki jo je prelil za naše odrešenje, ni bila kri juncev in kozlov, kakor v stari zavezi, ampak kri najbolj nedolžnega jagnjeta, Jezusa Kristusa, našega odrešenika.

Templja, v katerem je naš veliki duhovnik opravil slovesno daritev, niso naredile človeške roke, ampak ga je postavil vsemogočni Bog. Svojo kri je prelil javno, vpričo sveta; in ta svet je tempelj, ki ga je zgradila božja roka.

Ta tempelj obsega dva dela. Enega predstavlja zemlja, na kateri sedaj živimo, drugega pa mi ljudje sedaj še ne poznamo.

Jezus se je najprej žrtvoval tu na zemlji s tem, da je pretrpel strašno smrt, potem pa še takrat, ko je oblekel nesmrtnost in z lastno krvjo stopil v svetišče nebes. Tam je postavil pred prestol nebeškega Očeta kri neizmerne vrednosti, kri, ki jo je prelil za vse ljudi, ki so podvrženi grehu.

Ta daritev je Bogu tako draga in ljuba, da se nas ob pogledu nanjo usmili in ne more odkloniti milosti nikomur, ki se resnično kesa.

Ta daritev je tudi večna. Ne samo leto za letom, kakor je bilo pri Judih, ampak dan za dnem, da, celo uro za uro, vsak trenutek se daruje v našo tolažbo, da bi nam bila v čim večjo pomoč. Zato pravi apostol, da nam je Kristus pridobil večno odrešenje.

Te svete večne daritve postanejo deležni vsi, ki jim je resnično žal in se kesajo svojih grehov, ki so trdno sklenili, da se slabim navadam ne bodo več vdajali, ampak si vztrajno prizadevali za krepostno življenje.

Iste misli apostol Janez pove takole: Otročiči moji, to vam pišem, da bi ne grešili. Ako se pa kdo pregreši, imamo zagovornika pri Očetu, Jezusa Kristusa, Pravičnega. On je sprava za naše grehe, pa ne samo za naše, marveč tudi za ves svet.

 

SPEV (Prim. Rimlj 5,10.8.9)

Z Bogom se je človeštvo spravilo po smrti njegovega Sina, ko mu je bilo še sovražno. * Zato bomo mnogo bolj, odkar smo se spravili, rešeni po njegovem življenju.

Bog nas je ljubil, ko smo bili še grešniki, in je dal Sina za nas. * Zato bomo mnogo bolj, odkar smo se spravili, rešeni po njegovem življenju.