Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura
Povabilo
Začetek
Gospod, odpri moje ustnice,
- da bom oznanjal tvojo hvalo.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče
S pesmijo slavite Gospoda, *
veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.
Z veseljem služite Bogu, *
radostno vstopajte v njegovo svetišče.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
on nas je ustvaril.
Mi smo njegovo ljudstvo, *
skrbi za nas kot pastir za ovce.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
s hvalnicami v njegove svete dvore.
Častite ga in njegovo ime slavite, *
Gospod je dober in usmiljen.
Rodovi prihajajo in odhajajo, *
on pa ostane zvest za vse čase.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
Bogoslužno branje
Psalmi so od sobote IV. tedna
Lastno
vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
[D]
Ob delavnikih
Ugoden, bratje, zdaj je čas,
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.
Zdaj dnevi so zveličanja,
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.
Pomagaj nam, o dobri Bog,
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.
Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.
1 Odpev Gospod je rešil svoje ljudstvo iz sužnosti.
Ps 77,40–72 Gospodova dobrota in nezvestoba njegovega ljudstva
To se je zgodilo kot podoba in je bilo zapisano v svarilo nam (1 Kor 10,11).
IV
Kolikokrat so se Izraelci uprli v puščavi, *
Boga užalostili v pustinji.
Še in še so skušali Gospoda, *
svojega Svetega so izzivali.
Niso se spominjali njegove ljubezni, *
ne dneva, ko jih je rešil sužnosti,
kako je delal svoja znamenja v Egiptu, *
svoja čuda v deželi ob Nilu. —
Egipčanom so se reke v kri spremenile, *
da niso mogli piti in se odžejati.
Priletelo je ogromno muh, ki so jih mučile, *
kar mrgolelo je žab, ki so jih nadlegovale.
Sadove so jim požrle gosenice, *
pridelke so uničile kobilice.
Toča je potolkla njihove vinograde, *
slana je požgala murve.
Njihove črede so poginile od kuge, *
ogenj z neba jim je pokončal živino. —
Tako so bili Egipčani hudo kaznovani, *
tepeni so bili s strašnimi šibami.
Prišle so še hujše nadloge: *
smrt jih je pokosila in pobrala kuga.
Pomrli so vsi prvorojenci v egiptovski deželi, *
poginili so vsi prvenci živine.
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Gospod je rešil svoje ljudstvo iz sužnosti.
2 Odpev Gospod je pripeljal svoje ljudstvo na svojo sveto goro.
V
Bog je izpeljal svoje ljudstvo kakor ovce, *
spremljal jih je kakor čredo v puščavi.
Vodil jih je varno, da se niso bali, *
Egipčane pa je pokrilo morje.
Pripeljal jih je v svojo sveto deželo, *
h goram, ki jih je osvojila njegova desnica.
Izgnal je narode in z žrebom razdelil njihovo zemljo, *
v njihovih domovih je nastanil svoje ljudstvo. —
Kljub temu so skušali Boga, svojega Gospoda, *
njegovih zapovedi niso spolnjevali.
Odpadli so in ga izdali kakor njihovi očetje, *
zablodili so kakor puščíce s pokvarjenega loka.
Žalili so Boga s češčenjem na višinah, *
ga jezili s svojimi maliki. —
Bog je to videl, vnela se je njegova sveta jeza, *
strašno je kaznoval svoje ljudstvo.
Zapustil je prebivališče v Silu, *
sveti šotor, kjer je med ljudmi prebival.
Filistejci so ugrabili skrinjo zaveze, *
znamenje svoje moči je Bog prepustil sovražnikom.
Ljudstvo so pobili z mečem, *
to je bila Božja kazen za Izraelce.
Fantje so padli v vojski, *
dekleta se niso mogla poročiti.
Vdove niso mogle žalovati, *
duhovniki so bili pomorjeni.
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Gospod je pripeljal svoje ljudstvo na svojo sveto goro.
3 Odpev Bog je izbral Judov rod in Davida za pastirja Izraela, svoje dediščine.
VI
Tedaj se je Bog zbudil kakor iz spanja, *
kakor bojevnik, ki se strezni od vina.
Udaril je sovražnike v hrbet, *
zadela jih je večna sramota. —
Ni si izbral Jožefovega in Efraimovega roda, *
izvolil si je Judov rod in vzljubil goro Sion.
Tam je dal sezidati svoje visoko svetišče, *
trdno kakor zemlja, ki jo je utrdil na veke. —
Izvolil si je svojega služabnika Davida, *
vzel ga je od črede.
Ovčji pastir je postal pastir Božjega ljudstva, *
voditelj Izraelcev, Božjih izvoljencev. —
Vodil jih je s poštenim srcem, *
vladal jim je z modrostjo in razumnostjo.
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Bog je izbral Judov rod in Davida za pastirja Izraela, svoje dediščine.
[L]
- Kdor živi resnico, prihaja k luči,
- da se razodenejo njegova dela.
PRVO BERILO
Iz četrte Mojzesove knjige (20, 1-13; 21, 4-9)
Voda iz skale in bronasta kača
Tiste dni so Izraelovi sinovi, vsa občina, prišli v puščavo Sin v prvem mesecu in ljudstvo se je ustavilo v Kadesu. Tam je umrla Marija in je bila ondi pokopana.
Občina ni imela vode; zato so se zbirali zoper Mojzesa in Arona. Ljudstvo se je prepiralo z Mojzesom in vpilo: »O da bi bili pomrli, kot so pomrli naši bratje pred Gospodom! Zakaj sta vendar pripeljala Gospodovo občino v to puščavo, da tu umrjemo, mi in naša živina? Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta, da nas pripeljeta v ta slabi kraj, kjer ni setve ne smokve ne vinske trte ne granatnih jabolk ne vode za pijačo?«
Mojzes in Aron sta se umaknila izpred občine k vhodu v shodni šotor in sta padla na svoje obličje; in prikazalo se jima je Gospodovo veličastvo. Gospod pa je govoril Mojzesu: »Vzemi palico in zberi občino, ti in tvoj brat Aron! Govorita skali pred njihovimi očmi in dala bo svojo vodo! Izvabi jim vodo iz skale in napoji občino in njihovo živino!«
Mojzes je vzel palico izpred Gospoda, kakor mu je zapovedal. Potem sta Mojzes in Aron zbrala občino pred skalo; rekel jim je: »Poslušajte vendar, uporniki! Bova li vam mogla izvabiti vode iz te skale?« Mojzes je dvignil roko in udaril s palico dvakrat na skalo: priteklo je mnogo vode in pila je občina in njih živina.
Gospod pa je rekel Mojzesu in Aronu: »Ker nista verovala vame, da bi me kot svetega izpričala pred očmi Izraelovih sinov, zato ne bosta pripeljala te občine v deželo, ki jim jo bom dal.« To je voda Meriba, kjer so se Izraelovi sinovi prepirali z Gospodom, ki se je izkazal svetega med njimi.
Od gore Hora so odrinili po potu k Rdečemu morju, da bi obšli edomsko deželo. Ljudstvo pa se je naveličalo potovanja. Govorilo je ljudstvo zoper Boga in Mojzesa: »Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta, da umrjemo v puščavi? Kajti ni kruha ne vode; in ta borna jed se nam že gabi.«
Tedaj je Gospod poslal med ljudstvo strupene kače; pikale so ljudi, tako da je mnogo ljudstva iz Izraela umrlo. Zato je ljudstvo prišlo k Mojzesu in reklo: »Grešili smo, ker smo govorili zoper Gospoda in zoper tebe. Prosi torej Gospoda, da od nas vzame kače!« Mojzes je prosil za ljudstvo. Nato je Gospod rekel Mojzesu: »Naredi si strupeno kačo in jo obesi na drog! Kdor koli je pičen in jo pogleda, bo živel.« Mojzes je napravil bronasto kačo in jo obesil na drog. Če je koga kača pičila in se je ozrl na bronasto kačo, je ostal živ.
SPEV (Jan 3,14.15.17)
Kakor je Mojzes povzdignil v puščavi kačo, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, * da bi vsak, kdor veruje vanj, imel po njem večno življenje.
Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet obsodil, marveč da bi se svet po njem rešil, * da bi vsak, kdor veruje vanj, imel po njem večno življenje.
DRUGO BERILO
Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor (1962-65) je prenovil liturgijo ter zastavil pomembne smernice za dejavnejšo vlogo laikov, ekumensko približevanje drugim cerkvam in medverski dialog
Iz pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu 2. vat. vesoljnega cerkvenega zbora (CS 27-38).
Vso človeško dejavnost očistiti v velikonočni skrivnosti
V soglasju s skušnjo stoletij Sveto pismo uči človeško družino, da tvarni napredek, ki je velika človekova dobrina, prinaša s seboj tudi veliko skušnjavo. S prevračanjem reda vrednot in z zamešavanjem zlega z dobrim namreč gledajo posamezniki in skupine samo na to, kar je njihovo, ne pa na to, kar je drugih.
Tako pride do tega, da svet ni več področje resničnega bratstva, temveč da povečana moč človeštva grozi z uničenjem človeškemu rodu samemu.
Če torej kdo vprašuje, kako je mogoče premagati bedno stanje, izpovedujejo kristjani, da je treba vse človekove dejavnosti, ki jih vsak dan ogrožata napuh in neurejena ljubezen do samega sebe, očiščevati in spopolnjevati s Kristusovim križem in vstajenjem.
Človek, ki ga je Kristus odrešil in v Svetem Duhu napravil za novo stvar, more in mora ljubiti tudi stvari same, ki jih je ustvaril Bog. Od Boga jih namreč prejema in zato gleda nanje ter jih ceni kot prihajajoče iz božje roke.
Zahvaljuje se zanje božjemu Dobrotniku; in ko uporablja ter uživa stvari v duhu uboštva in svobode, postaja pravi posestnik sveta, kakor bi nič ne imel in vendar ima vse. Vse je vaše, vi pa Kristusovi, Kristus pa božji.
Božja Beseda sama, po kateri je vse nastalo, je postala človek in se je naselila med ljudmi na zemlji. Kot popolni človek je stopila v zgodovino sveta in si jo privzela ter povzela v sebi. Ta božja Beseda, Kristus, nam razodeva, da je Bog ljubezen, hkrati pa nas uči, da je temeljni zakon človeške popolnosti in zato tudi preobrazbe sveta nova zapoved ljubezni.
Tistim torej, ki verujejo božji ljubezni, prinaša Kristus gotovost, da je vsem ljudem odprta pot ljubezni in da napori za vzpostavitev vesoljnega bratstva niso prazni. Obenem opominja, da je treba hoditi po poti ljubezni ne samo v velikih stvareh, ampak tudi in predvsem v navadnih okoliščinah življenja.
Za vse nas grešnike je pretrpel smrt. S svojim zgledom nas uči, da je treba nositi tudi tisti križ, ki ga telo in svet nalagata na ramena tistim, ki se z vnemo trudijo za mir in pravičnost.
S svojim vstajenjem je bil Kristus postavljen za Gospoda, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, in z močjo svojega Duha že deluje v srcih ljudi. In ne prebuja v njih le hrepenenja po prihodnjem veku, ampak že samo s tem tudi oživlja, očiščuje in krepi tiste velikodušne težnje, s katerimi si družina ljudi prizadeva, da bi napravila svoje življenje bolj človeško in bi si v ta namen podvrgla vso zemljo.
Toda darovi Duha so različni. Nekatere Duh kliče k temu, da bi očitno pričevali za hrepenenje po nebeškem prebivališču in da bi to hrepenenje ohranjali živo v človeški družini; druge kliče k temu, da bi se posvečali zemeljski službi ljudem in s to svojo nalogo pripravljali snov za nebeško kraljestvo.
Vse pa osvobaja, da bi se v odpovedi samoljubju in s privzemanjem vseh zemeljskih sil v človeško življenje stegovali nasproti prihodnosti, ko bo človeštvo samo postalo Bogu prijetna daritev.
SPEV (2 Kor 5, 15; Rimlj 4, 25)
Kristus je za vse umrl, * da bi tisti, ki živijo, ne živeli več sami sebi, ampak njemu, ki je zanje umrl in vstal.
Žrtvovan je bil zaradi naših grehov in je vstal zaradi našega opravičenja, * da bi tisti, ki živijo, ne živeli več sami sebi, ampak njemu, ki je zanje umrl in vstal.
Sklepna prošnja
Molimo. Gospod, naš Bog, brez tvoje pomoči ti ne moremo ugajati. Usmiljeno vodi naša slabotna srca in nam vselej pomagaj.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Molimo. Gospod, naš Bog, brez tvoje pomoči ti ne moremo ugajati. Usmiljeno vodi naša slabotna srca in nam vselej pomagaj.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.
Hvalnice
Psalmi so od sobote IV. tedna
Lastno
berilo, spev z odpevom, odpev k Hvaljen, prošnje, sklepna prošnja
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
[D]
Ob delavnikih
O Kristus, prava luč sveta,
preženi vso temo srca,
krepost naj v dušah se blešči,
ko spet začenja se nov dan.
preženi vso temo srca,
krepost naj v dušah se blešči,
ko spet začenja se nov dan.
Ko daješ milosti nam čas,
spokornega še daj duha,
v dobroti spreobrni vse,
ki čakaš nas usmiljeno.
spokornega še daj duha,
v dobroti spreobrni vse,
ki čakaš nas usmiljeno.
O daj, da spokorimo se
vsaj malo, in odpusti nam,
saj večji si v usmiljenju,
kot grehi vsega so sveta.
vsaj malo, in odpusti nam,
saj večji si v usmiljenju,
kot grehi vsega so sveta.
Tvoj pride dan, Gospod, tvoj dan,
ko vse na novo zacvete,
naj veselimo se ga vsi,
ker prenovljeni bomo v njem.
ko vse na novo zacvete,
naj veselimo se ga vsi,
ker prenovljeni bomo v njem.
Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.
1 Odpev Prav je, da ti pojemo hvalnice, Najvišji, in zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje.
Ps 91 Hvalnica Gospodu in Stvarniku
Prepevamo hvalnico edinorojenemu Božjemu Sinu za njegova čudovita dela (sv. Atanazij).
Gospod, prav je, da te slavimo *
in pojemo hvalnice tvojemu imenu, Najvišji.
Zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje, *
tvojo zvestobo ponoči,
na harfo z desetimi strunami in na liro, *
s spevom ob spremljavi na citre. —
Gospod, razveseljuješ nas s svojimi deli, *
občudujemo vse, kar si ustvaril.
Kako veličastna so tvoja dela, *
kako globoke so tvoje misli.
Ne daš se spoznati posvetnemu človeku, *
nespametni te ne more razumeti.
Čeprav grešniki rastejo kot trava *
in hudobni sijajno uspevajo,
obojne čaka večna poguba, *
ti pa, Gospod, si vzvišen na veke. —
Tvoji sovražniki bodo premagani, *
vsi hudodelci uničeni.
Mi pa bomo močni v Gospodu *
in uživali njegove dobrine.
Videli bomo grešnike zavržene *
in slišali hudobne vzdihovati. —
Pravični bodo rasli kot palma, *
kot mogočno drevo bodo uspevali.
Zasajeni v dvoru Gospodove hiše *
bodo cveteli v Božji bližini.
Še v visoki starosti bodo dajali sadove, *
na veke bodo sočni in zeleni.
Oznanjali bodo, kako je Gospod pravičen, *
on je zavetje in v njem ni krivice. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Prav je, da ti pojemo hvalnice, Najvišji, in zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje.
2 Odpev Novo srce in novega duha vam dam, govori Gospod.
Ezk 36,24–28 Gospod bo obnovil svoje ljudstvo
Oni bodo njegovo ljudstvo in Bog sam bo med njimi (Raz 21,3).
Pokličem vas izmed narodov, *
iz vseh dežel vas zberem.
V vašo deželo vas popeljem, *
čisto vodo na vas zlijem.
Očiščeni boste vseh vaših grehov, *
vseh vaših hudobij vas operem. —
Novo srce vam ustvarim, *
novega duha vam vlijem v vašo notranjost.
Odstranim kamnito srce iz vašega telesa, *
čuteče srce vam ustvarim.
Svojega duha vlijem v vašo notranjost, *
da boste živeli po mojih zapovedih.
Ohranili boste moje besede *
in jih spolnjevali. —
Prebivali boste v deželi, *
ki sem jo dal vašim očetom.
Vi boste moje ljudstvo, *
jaz bom vaš Bog in Gospod na veke. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Novo srce in novega duha vam dam, govori Gospod.
3 Odpev Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, Gospod.
Ps 8 Božje veličastvo in človekovo dostojanstvo
Vse je podvrgel njegovim nogam in njega je kot glavo čez vse dal Cerkvi (Ef 1,22).
Gospod, naš Bog, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji, *
visoko nad nebo sega tvoje veličastvo.
Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, *
in s tem osramotil svoje sovražnike. —
Ko gledam nebo, mesec in zvezde, ki si jih ustvaril, *
mislim: kaj je človek, da se ga spominjaš.
Ustvaril si ga skoraj kakor angela, *
s slavo in častjo si ga ovenčal. —
Dal si mu oblast nad svojimi deli; *
vse si mu podvrgel:
ovce, govedo in divje živali, *
ptice pod nebom in ribe v morju. —
Gospod, naš Bog, kako si velik, *
kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, Gospod.
[L]
Kratko berilo (Iz 1,16–18)Umijte se, očistite se, odpravite svoja hudobna dejanja izpred mojih oči, nehajte s hudobijami! Učite se dobro delati, skrbite za pravico, pomagajte zatiranemu, pravico prisojajte siroti, branite pravdo vdove! Pridite, pravdajmo se, govori Gospod. Če so vaši grehi rdeči kot škrlat, bodo beli kakor sneg; če so rdeči kot žamet, bodo beli kakor volna.
Spev z odpevom
Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.
— Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.
— Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.
Daj nam, Gospod, novega duha.
— Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.
— Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.
— Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.
Odpev k Hvaljen Nikoli ni noben človek govoril tako, kakor govori Jezus.
Hvaljen (Lk 1,68-79)
Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *
obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.
Obudil nam je mogočnega Zveličarja *
v hiši svojega služabnika Davida.
Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *
ki so ga oznanjali od davnih vekov.
Rešil nas bo naših sovražnikov, *
otel iz rok vseh, ki nas črtijo.
Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *
spomnil se je svoje svete zaveze.
Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *
da bomo rešeni iz rok sovražnikov.
Brez strahu bomo služili Gospodu *
v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.
In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *
pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.
Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *
ki ga bo rešil njegovih grehov.
Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *
kakor sonce, ki vzhaja z višave.
Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *
in naravnal na pot miru vse naše korake.
—
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev k Hvaljen Nikoli ni noben človek govoril tako, kakor govori Jezus.