Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura
Povabilo
Začetek
Gospod, odpri moje ustnice,
- da bom oznanjal tvojo hvalo.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *
njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.
Sredi morja mu je dal močne temelje *
in ga utrdil nad vodami.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
kdo bo stal na njegovem svetem kraju?
Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *
ne misli hudega in ne snuje prevare.
Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *
in plačilo Boga, svojega odrešenika.
To je rod tistih, ki te iščejo, *
ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
da vstopi kralj veličastva.
Kdo je ta kralj veličastva? *
Gospod, močni in silni, mogočni v boju.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
da vstopi kralj veličastva.
Kdo je ta kralj veličastva? *
Gospod vesolja, on je kralj veličastva.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
Bogoslužno branje
Psalmi so od sobote IV. tedna
Lastno
vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
[D]
Ob delavnikih
Ugoden, bratje, zdaj je čas,
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.
Zdaj dnevi so zveličanja,
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.
Pomagaj nam, o dobri Bog,
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.
Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.
1 Odpev Gospod je rešil svoje ljudstvo iz sužnosti.
Ps 77,40–72 Gospodova dobrota in nezvestoba njegovega ljudstva
To se je zgodilo kot podoba in je bilo zapisano v svarilo nam (1 Kor 10,11).
IV
Kolikokrat so se Izraelci uprli v puščavi, *
Boga užalostili v pustinji.
Še in še so skušali Gospoda, *
svojega Svetega so izzivali.
Niso se spominjali njegove ljubezni, *
ne dneva, ko jih je rešil sužnosti,
kako je delal svoja znamenja v Egiptu, *
svoja čuda v deželi ob Nilu. —
Egipčanom so se reke v kri spremenile, *
da niso mogli piti in se odžejati.
Priletelo je ogromno muh, ki so jih mučile, *
kar mrgolelo je žab, ki so jih nadlegovale.
Sadove so jim požrle gosenice, *
pridelke so uničile kobilice.
Toča je potolkla njihove vinograde, *
slana je požgala murve.
Njihove črede so poginile od kuge, *
ogenj z neba jim je pokončal živino. —
Tako so bili Egipčani hudo kaznovani, *
tepeni so bili s strašnimi šibami.
Prišle so še hujše nadloge: *
smrt jih je pokosila in pobrala kuga.
Pomrli so vsi prvorojenci v egiptovski deželi, *
poginili so vsi prvenci živine.
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Gospod je rešil svoje ljudstvo iz sužnosti.
2 Odpev Gospod je pripeljal svoje ljudstvo na svojo sveto goro.
V
Bog je izpeljal svoje ljudstvo kakor ovce, *
spremljal jih je kakor čredo v puščavi.
Vodil jih je varno, da se niso bali, *
Egipčane pa je pokrilo morje.
Pripeljal jih je v svojo sveto deželo, *
h goram, ki jih je osvojila njegova desnica.
Izgnal je narode in z žrebom razdelil njihovo zemljo, *
v njihovih domovih je nastanil svoje ljudstvo. —
Kljub temu so skušali Boga, svojega Gospoda, *
njegovih zapovedi niso spolnjevali.
Odpadli so in ga izdali kakor njihovi očetje, *
zablodili so kakor puščíce s pokvarjenega loka.
Žalili so Boga s češčenjem na višinah, *
ga jezili s svojimi maliki. —
Bog je to videl, vnela se je njegova sveta jeza, *
strašno je kaznoval svoje ljudstvo.
Zapustil je prebivališče v Silu, *
sveti šotor, kjer je med ljudmi prebival.
Filistejci so ugrabili skrinjo zaveze, *
znamenje svoje moči je Bog prepustil sovražnikom.
Ljudstvo so pobili z mečem, *
to je bila Božja kazen za Izraelce.
Fantje so padli v vojski, *
dekleta se niso mogla poročiti.
Vdove niso mogle žalovati, *
duhovniki so bili pomorjeni.
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Gospod je pripeljal svoje ljudstvo na svojo sveto goro.
3 Odpev Bog je izbral Judov rod in Davida za pastirja Izraela, svoje dediščine.
VI
Tedaj se je Bog zbudil kakor iz spanja, *
kakor bojevnik, ki se strezni od vina.
Udaril je sovražnike v hrbet, *
zadela jih je večna sramota. —
Ni si izbral Jožefovega in Efraimovega roda, *
izvolil si je Judov rod in vzljubil goro Sion.
Tam je dal sezidati svoje visoko svetišče, *
trdno kakor zemlja, ki jo je utrdil na veke. —
Izvolil si je svojega služabnika Davida, *
vzel ga je od črede.
Ovčji pastir je postal pastir Božjega ljudstva, *
voditelj Izraelcev, Božjih izvoljencev. —
Vodil jih je s poštenim srcem, *
vladal jim je z modrostjo in razumnostjo.
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Bog je izbral Judov rod in Davida za pastirja Izraela, svoje dediščine.
[L]
- Kdor živi resnico, prihaja k luči,
- da se razodenejo njegova dela.
PRVO BERILO
Iz druge Mojzesove knjige (3,1-20)
Bog pokliče Mojzesa in se mu razodene
Mojzes je pasel drobnico svojega tasta Jetra, madianskega duhovnika. Ko je prignal drobnico daleč v puščavo, je prišel k božji gori Horebu.
Tedaj se mu je prikazal angel Gospodov v ognjenem plamenu iz sredine grma. Pogledal je in, glej, grm je gorel s plamenom, a grm ni zgorel. In Mojzes je dejal: »Stopim tja in pogledam to veliko prikazen, da grm ne zgori!«
Ko je Gospod videl, da gre gledat, ga je Bog poklical iz sredine grma in dejal: »Mojzes, Mojzes!« Odgovoril je: »Tukaj sem!« Pa je rekel: »Ne bližaj se semkaj! Sezuj si čevlje z nog! Kajti kraj, ki na njem stojiš, je sveta zemlja.« Potem je rekel: »Jaz sem Bog tvojega očeta, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.« Tedaj si je Mojzes zakril obraz; kajti bal se je gledati v Boga. Gospod pa je rekel: »Dobro sem videl stisko svojega ljudstva v Egiptu in slišal njegovo vpitje zaradi priganjačev; da, poznam njegove bolečine.
Zato sem stopil dol, da ga rešim iz rok Egipčanov in ga popeljem iz te dežele v dobro in prostrano deželo, v deželo, v kateri teče mleko in med, v kraj Kanaancev, Hetejcev, Amorejcev, Ferezejcev, Hevejcev in Jebusejcev. In zdaj, glej, je prišlo vpitje Izraelovih sinov do mene in videl sem tudi stisko, s katero jih zatirajo Egipčani. Zdaj torej pojdi! Pošljem te k faraonu, da izpelješ moje ljudstvo, Izraelove sinove, iz Egipta!«
Mojzes pa je Bogu rekel: »Kdo sem jaz, da bi šel k faraonu in bi izpeljal Izraelove sinove iz Egipta?« Pa je dejal: »Jaz bom s teboj. In to ti bodi znamenje, da sem te jaz poslal: Ko izpelješ ljudstvo iz Egipta, boste častili Boga na tejle gori.«
Mojzes je dalje Boga vprašal: »Glej, če pridem k Izraelovim sinovom in jim porečem: ,Bog vaših očetov me je poslal k vam,' pa me vprašajo: ,Kako mu je ime,' kaj naj jim odgovorim?« Tedaj je Bog rekel Mojzesu: »Jaz sem, ki sem.« In nato je rekel: »Tako reci Izraelovim sinovom: ,Jaz sem' me je poslal k vam!« Dalje je rekel Bog Mojzesu: »Tako reci Izraelovim sinovom: ,Jahve, Bog vaših očetov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov, me je poslal k vam. To je moje ime na veke in to je moje poznamenovanje od roda do roda.'
Pojdi in zberi Izraelove starešine ter jim reci: ,Jahve, Bog vaših očetov, Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov, se mi je prikazal in rekel: Dobro sem pazil na vas in na to, kar se vam je godilo v Egiptu. Zato sem sklenil: popeljem vas iz egiptovske stiske v deželo Kanaancev, Hetejcev, Amorejcev, Ferezejcev, Hevejcev in Jebusejcev, v deželo, v kateri teče mleko in med.' Če te bodo poslušali, potem pojdi ti in Izraelovi starešine k egiptovskemu kralju in recite: ,Jahve, Bog Hebrejcev, se nam je prikazal. Zdaj torej naj gremo, prosimo, tri dni hoda v puščavo, da opravimo daritve Jahveju, svojemu Bogu.' Pa jaz vem, da vas egiptovski kralj ne bo pustil iti, razen prisiljen z močno roko. Zato bom stegnil svojo roko in udaril Egipt z vsemi čudeži, ki jih bom storil sredi njega; in potem vas bo odpustil.«
SPEV (2 Mojz 3,14; Iz 43,11)
Bog je rekel Mojzesu: Jaz sem, ki sem. * Tako reci Izraelovim sinovom: Tisti, ki je, me je poslal k vam.
Samo jaz sem Gospod, razen mene ni nobenega rešitelja. * Tako reci Izraelovim sinovom: Tisti, ki je, me je poslal k vam.
DRUGO BERILO
Sv. Irenej (ok. 130-ok. 200) iz Male Azije, učenec sv. Polikarpa, škof v Lyonu v Franciji, oče dogmatične teologije, mučenec
Iz razprave sv. Ireneja, škofa, Zoper krivoverstva (4, 13, 3 - 14, 1)
Božje prijateljstvo
Ljudje smo bili od Boga določeni za služabnike. Naš Gospod, božja Beseda, pa je potem vse, ki so mu poslušni, osvobodil, kot sam pravi učencem: Ne imenujem vas več služabnike, kajti služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar. Vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Tisti pa, ki stopijo v prijateljstvo z nesmrtnim Bogom, prejmejo od njega nesmrtnost.
Bog ni upodobil Adama zato, ker je potreboval človeka, temveč, da bi imel nekoga, kateremu bi izkazoval svoje dobrote. Kajti pred Adamom in celo pred stvarjenjem je bila Beseda že v slavo Očeta. Bila je v njem in ga je slavila, kakor pravi sama: Oče, poveličaj me s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet.
Če nam veleva, naj hodimo za njim, ne dela tega, ker bi potreboval naših uslug, temveč da bi nas rešil. Hoditi za Gospodom se pravi imeti delež pri zveličanju, prav tako kakor če slediš luči: deležen si njene svetlobe.
Tisti, ki so v svetlobi, ne dajejo svetlobe luči, ampak je luč tista, ki jih razsvetljuje in po njej postajajo osvetljeni. Ne da bi kaj doprinašali k luči, prejemajo njene dobrodejne žarke.
Prav tako božji služabnik nič ne doprinaša Bogu, kajti Bogu ni treba človeških uslug. Pač pa Bog podarja vsem tistim, ki hodijo za njim in mu služijo, življenje, nesmrtnost in večno slavo.
Svojim služabnikom izkazuje dobrote zato, ker mu služijo; tistim, ki hodijo za njim, zato ker mu sledijo. Sam pa ne prejema od njih ničesar, kar bi bila zanj dobrina, saj je bogat, ima vse in mu ničesar ne manjka.
Če Bog pričakuje od ljudi, da mu bodo služili, dela to zato, ker je dober in usmiljen in tistim, ki mu vztrajno služijo, deli dobrote. Prav toliko, kot Bog ne potrebuje ničesar, toliko človek potrebuje občestva z Bogom.
Človekova slava je namreč v tem, da stanovitno vztraja v božji službi. Gospod je dejal učencem: Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz izvolil vas. S tem jim je dal razumeti, da niso oni slavili njega, ko so hodili za njim, temveč jih je on, božji Sin, proslavljal, ker so šli za njim. Tako je tudi rekel: Hočem, naj bodo tudi ti z menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali mojo slavo.
SPEV (5 Mojz 10, 12; Mt 22, 38)
To terja, Gospod, tvoj Bog, od tebe: * da se bojiš Gospoda, svojega Boga, da ga ljubiš in služiš Gospodu, svojemu Bogu, z vsem srcem in vso dušo.
To je največja in prva zapoved: * da se bojiš Gospoda, svojega Boga, da ga ljubiš in služiš Gospodu, svojemu Bogu, z vsem srcem in vso dušo.
Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni večni Bog, dobrotno poglej na našo slabost in nas brani s svojo močno roko, da ne omagamo v boju z močmi teme.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Molimo. Vsemogočni večni Bog, dobrotno poglej na našo slabost in nas brani s svojo močno roko, da ne omagamo v boju z močmi teme.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.
Hvalnice
Psalmi so od sobote IV. tedna
Lastno
berilo, spev z odpevom, odpev k Hvaljen, prošnje, sklepna prošnja
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
[D]
Ob delavnikih
O Kristus, prava luč sveta,
preženi vso temo srca,
krepost naj v dušah se blešči,
ko spet začenja se nov dan.
preženi vso temo srca,
krepost naj v dušah se blešči,
ko spet začenja se nov dan.
Ko daješ milosti nam čas,
spokornega še daj duha,
v dobroti spreobrni vse,
ki čakaš nas usmiljeno.
spokornega še daj duha,
v dobroti spreobrni vse,
ki čakaš nas usmiljeno.
O daj, da spokorimo se
vsaj malo, in odpusti nam,
saj večji si v usmiljenju,
kot grehi vsega so sveta.
vsaj malo, in odpusti nam,
saj večji si v usmiljenju,
kot grehi vsega so sveta.
Tvoj pride dan, Gospod, tvoj dan,
ko vse na novo zacvete,
naj veselimo se ga vsi,
ker prenovljeni bomo v njem.
ko vse na novo zacvete,
naj veselimo se ga vsi,
ker prenovljeni bomo v njem.
Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.
1 Odpev Prav je, da ti pojemo hvalnice, Najvišji, in zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje.
Ps 91 Hvalnica Gospodu in Stvarniku
Prepevamo hvalnico edinorojenemu Božjemu Sinu za njegova čudovita dela (sv. Atanazij).
Gospod, prav je, da te slavimo *
in pojemo hvalnice tvojemu imenu, Najvišji.
Zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje, *
tvojo zvestobo ponoči,
na harfo z desetimi strunami in na liro, *
s spevom ob spremljavi na citre. —
Gospod, razveseljuješ nas s svojimi deli, *
občudujemo vse, kar si ustvaril.
Kako veličastna so tvoja dela, *
kako globoke so tvoje misli.
Ne daš se spoznati posvetnemu človeku, *
nespametni te ne more razumeti.
Čeprav grešniki rastejo kot trava *
in hudobni sijajno uspevajo,
obojne čaka večna poguba, *
ti pa, Gospod, si vzvišen na veke. —
Tvoji sovražniki bodo premagani, *
vsi hudodelci uničeni.
Mi pa bomo močni v Gospodu *
in uživali njegove dobrine.
Videli bomo grešnike zavržene *
in slišali hudobne vzdihovati. —
Pravični bodo rasli kot palma, *
kot mogočno drevo bodo uspevali.
Zasajeni v dvoru Gospodove hiše *
bodo cveteli v Božji bližini.
Še v visoki starosti bodo dajali sadove, *
na veke bodo sočni in zeleni.
Oznanjali bodo, kako je Gospod pravičen, *
on je zavetje in v njem ni krivice. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Prav je, da ti pojemo hvalnice, Najvišji, in zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje.
2 Odpev Novo srce in novega duha vam dam, govori Gospod.
Ezk 36,24–28 Gospod bo obnovil svoje ljudstvo
Oni bodo njegovo ljudstvo in Bog sam bo med njimi (Raz 21,3).
Pokličem vas izmed narodov, *
iz vseh dežel vas zberem.
V vašo deželo vas popeljem, *
čisto vodo na vas zlijem.
Očiščeni boste vseh vaših grehov, *
vseh vaših hudobij vas operem. —
Novo srce vam ustvarim, *
novega duha vam vlijem v vašo notranjost.
Odstranim kamnito srce iz vašega telesa, *
čuteče srce vam ustvarim.
Svojega duha vlijem v vašo notranjost, *
da boste živeli po mojih zapovedih.
Ohranili boste moje besede *
in jih spolnjevali. —
Prebivali boste v deželi, *
ki sem jo dal vašim očetom.
Vi boste moje ljudstvo, *
jaz bom vaš Bog in Gospod na veke. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Novo srce in novega duha vam dam, govori Gospod.
3 Odpev Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, Gospod.
Ps 8 Božje veličastvo in človekovo dostojanstvo
Vse je podvrgel njegovim nogam in njega je kot glavo čez vse dal Cerkvi (Ef 1,22).
Gospod, naš Bog, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji, *
visoko nad nebo sega tvoje veličastvo.
Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, *
in s tem osramotil svoje sovražnike. —
Ko gledam nebo, mesec in zvezde, ki si jih ustvaril, *
mislim: kaj je človek, da se ga spominjaš.
Ustvaril si ga skoraj kakor angela, *
s slavo in častjo si ga ovenčal. —
Dal si mu oblast nad svojimi deli; *
vse si mu podvrgel:
ovce, govedo in divje živali, *
ptice pod nebom in ribe v morju. —
Gospod, naš Bog, kako si velik, *
kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, Gospod.
[L]
Kratko berilo (Iz 1,16–18)Umijte se, očistite se, odpravite svoja hudobna dejanja izpred mojih oči, nehajte s hudobijami! Učite se dobro delati, skrbite za pravico, pomagajte zatiranemu, pravico prisojajte siroti, branite pravdo vdove! Pridite, pravdajmo se, govori Gospod. Če so vaši grehi rdeči kot škrlat, bodo beli kakor sneg; če so rdeči kot žamet, bodo beli kakor volna.
Spev z odpevom
Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.
— Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.
— Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.
Daj nam, Gospod, novega duha.
— Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.
— Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.
— Prenovi nam srce in bomo tvoje ljudstvo.
Odpev k Hvaljen Nabirajte si zakladov v nebesih, kjer jih ne uničuje ne molj ne rja.