Brevir za 16. april 2019

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Pesem v velikem tednu
Jezik moj, opevaj zmago, slavno in prečudežno,
zmagoslavno pesem križu, zmage znamenju zapoj,
in povej, kako Zveličar darovan je zmagal smrt.

 

Zapeljani prvi človek se je smilil Stvarniku,
sad usodni je pokusil, s tem usužnjil se peklu.
Les tedaj Bog sam izbral je, da lesá izmil bi greh.

 

Ko se torej čas dopolni odrešenja našega,
Oče sam nebeški pošlje Sina, zemlje stvarnika.
Ta za nas postane človek, iz device se rodi.

 

S tridesetimi že leti tek življenja dokonča,
ko voljno se naš Zveličar sam trpljenju ves preda,
dá razpeti se na križu, žrtev je za greh sveta.

 

Večna naj bo tebi slava, o Trojica blažena,
čast Očetu, njega Sinu, ista Duhu Svetemu.
Vse stvari pojo naj hvalo troedinemu Bogu. Amen.

Ps 36   Usoda dobrih in hudobnih

Ne vznemirjaj se zaradi hudobnih, *

ne zavidaj hudodelcem.

Posušili se bodo naglo kakor trava, *

zveneli bodo kakor mlado zelenje. —

 

Upaj v Gospoda in delaj dobro, *

da boš varno živel v domači deželi.

Vesêli se v Gospodu, *

izpolnil ti bo vse želje. —

 

Izroči svojo pot Gospodu, *

upaj vanj in skrbel bo zate.

Dal bo, da kakor luč zasije tvoja pravičnost *

in tvoja pravica kakor sonce opoldne. —

 

Pomiri se v Gospodu in vanj zaupaj, *

ne razburjaj se, če malopridnež uspeva.

Nehaj se jeziti in premagaj togoto, *

nikar se ne srdi, da te jeza v greh ne zavede. —

 

Hudobneži bodo iztrebljeni, *

kateri pa v Gospoda zaupajo, bodo deželo posedli.

Še malo in ne bo več grešnika, *

iskal boš njegov prostor, pa ga ne boš našel.

Krotki bodo deželo posedli *

in mir uživali v obilju. —

Grešnik pripravlja hudo pravičnemu, *

z zobmi škriplje zoper njega.

Gospod pa se mu posmehuje, *

ker ve, da je blizu dan njegovega konca. —

 

Grešniki izdirajo meče *

in napenjajo svoje loke,

hočejo pobiti siromaka *

in pomoriti tiste, ki hodijo po pravi poti.

A njih meč se bo zadrl v njih lastna srca, *

zdrobili se bodo njihovi loki. —

 

Bolje je malo, kar ima pravični, *

kakor veliko bogastvo hudobnih.

Hudobni bodo svojo moč izgubili, *

pravične pa Gospod podpira. —

 

Gospod skrbi za življenje poštenih, *

njih dediščina ostane na veke.

Ne bodo osramočeni v času nesreče, *

ne bodo stradali v dnevih lakote. —

 

Grešniki zvenejo kakor cvetje na polju, *

kakor dim izginejo Božji sovražniki.

Krivični jemlje na posodo in ne vrača, *

pravični pa je usmiljen in radodaren. —

 

Od Boga blagoslovljeni bodo deželo posedli, *

od Boga prekleti bodo pokončani.

Gospod utrjuje pravičnemu človeku korake *

in ga vodi varno do cilja.

Ne obleži, četudi pade, *

ker ga Gospod drži za roko. —

 

Od mladih let še nisem doživel, *

da bi bil zapuščen pravični.

Postaral sem se, a še nisem videl, *

da bi njegovi otroci prosili kruha.

Vedno je usmiljen in rad posoja, *

njegovi potomci so blagoslovljeni. —

 

Ogibaj se hudega in delaj dobro, *

pa boš ostal na veke.

Gospod ljubi pravičnost *

in ne zapusti svojih zvestih.

Nepošteni bodo uničeni, *

izginil bo zarod brezbožnih.

Pravični bodo posedli deželo *

in v njej prebivali na veke. —

Pravični govori modro, *

vse, kar pove, je resnica.

Božji zakon nosi v svojem srcu, *

zato ne zaide na kriva pota.

Hudobni sicer nanj prežijo *

in mu strežejo po življenju.

Toda Gospod ga ne pusti v njihovi roki, *

varuje ga pred obsodbo. —

 

Zaupaj v Gospoda *

in spolnjuj njegove zapovedi.

Povišal te bo, da boš posedel deželo *

in videl ponižanje grešnikov.

Videl sem hudobneža, kako je bil prevzeten, *

kakor košato drevo se je šopiril.

Toda ni ga bilo več, ko sem spet prišel mimo; *

iskal sem ga, pa ga nisem našel. —

 

Žívi pošteno, išči pravico, *

kdor ljubi mir, ima veselo bodočnost.

Grešniki pa bodo zavrženi, *

iztrebljeno bo potomstvo hudobnih.

Pravičnim pride rešitev od Gospoda, *

ki je njih pribežališče ob času stiske.

Gospod jim pomaga in jih rešuje zlobnežev, *

osvobaja jih, ker se k njemu zatekajo. —

- Ko bom povzdignjen z zemlje,

- bom vse pritegnil k sebi.

 

Bratje: Mi, ki imamo tolik oblak prič okoli sebe, odložimo vso težo in zapeljivi greh, vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka, in glejmo na voditelja in dopolnitelja vere, na Jezusa. Ta je namesto veselja, ki ga je čakalo, s preziranjem sramote pretrpel križ in sedel na desnico božjega prestola. Pomislite vendar nanj, ki je od grešnikov prenesel toliko nasprotovanja zoper sebe, da ne omagate, utrujeni v svojih srcih. Niste se še do krvi ustavljali v boju zoper greh.

Pozabili ste tolažbo, ki vam kakor sinovom govori: »Moj sin, ne preziraj Gospodovega strahovanja in ne omaguj, kadar te kara: kogar namreč Gospod ljubi, ga strahuje in tepe vsakega sina, katerega sprejme.«

Za vzgojo to prenesite. Kakor s sinovi ravna Bog z vami; kajti kje je sin, ki bi ga oče ne strahoval? Ako pa ste brez strahovanja, ki so ga vsi postali deležni, ste torej postranski in ne sinovi.

Dalje, svoje očete po telesu smo imeli za vzgojitelje in smo jih spoštovali: ali se ne bomo veliko bolj pokorili Očetu duhov in bomo živeli?

Kajti oni so nas strahovali za malo časa po svoji razsodnosti, ta pa v našo korist, da bi postali deležni njegove svetosti.

Nobeno strahovanje pa se takrat, ko se vrši, ne zdi veselo, ampak bridko; pozneje pa daje tistim, ki so po njem izučeni, miru polni sad pravičnosti. Zato »vzravnajte onemogle roke in klecava kolena ter napravite za svoje noge ravna pota«, da bi se to, kar je hromo, še ne izvinilo, marveč da bi ozdravelo.

SPEV (Hebr 12, 2; Flp 2, 8)

Voditelj in dopolnitelj vere, Jezus, je namesto veselja, ki ga je čakalo, s preziranjem sramote pretrpel križ * in sedel na božjo desnico.

Ponižal se je in je bil pokoren do smrti * in sedel na božjo desnico.

Sv. Bazilij Veliki (330-379), škof v Cezareji v Mali Aziji, eden velikih vzhodnih cerkvenih očetov, oče vzhodnega meništva

 

Odrešilni božji načrt kliče človeka iz stanja, v katero je padel z grehom, ga dviga v domačnost z Bogom in osvobaja odtujenosti, v katero je zabredel s svojo nepokorščino. Odrešenikov prihod na svet, njegovo življenje, popisano v evangeliju, njegovo trpljenje, križ, pokop, vstajenje, vse to je dano zato, da bi odrešeni človek s posnemanjem Kristusa prejel nazaj prvotno sinovstvo božjih otrok.

Posnemanje Kristusa je torej nujno za izpopolnitev človeka. Vendar ne gre pri tem le za posnemanje Jezusovega življenjskega zgleda krotkosti, ponižnosti in potrpežljivosti, temveč tudi za posnemanje njegove smrti. Apostol Pavel, Kristusov posnemovalec, namreč pravi: Postajam mu podoben v njegovi smrti, če bi kako prišel do vstajenja od mrtvih.

Kako neki mu pa postanemo podobni v smrti? Ako smo z njim pokopani s krstom: kako se izvrši ta pokop in kakšno korist imamo od tega? Najprej je treba prekiniti z dosedanjim načinom življenja. Tega pa nihče ne more doseči, ako se po Gospodovih besedah znova ne rodi. Kot že sam izraz pove, je prerojenje začetek novega življenja. Preden začneš živeti drugo življenje, moraš prekiniti s prejšnjim življenjem. Na tekališču je za tiste, ki pridejo do cilja, določeno, da se malo ustavijo in počijejo, preden začno z novim tekmovanjem. Tako je potrebno tudi pri spremembi življenja, da nastopi smrt, ki konča eno življenje in začne drugo.

Kako moremo umreti, to se pravi, iti v kraljestvo mrtvih? Posnemati moramo Kristusov pokop s krstom. Tisti, ki se dajo krstiti, nekako pokopljejo svoja telesa v vodi. Krščenje na skrivnosten način pomeni odložitev del mesa, kakor pravi apostol: Bili ste obrezani z obrezo, ki je ne izvrše roke, tako da ste slekli meseno telo, z obrezo Kristusovo, ko ste bili z njim v krstu pokopani. Krst pravzaprav očisti dušo nesnage, ki izvira iz posvetnega mišljenja, da se izpolnijo besede: Umiješ me in bolj kot sneg bom bel. Zato poznamo le en sam odrešilni krst, kajti Kristus je le enkrat umrl za rešenje sveta in enkrat vstal od mrtvih. Tega obojega podoba je krst.

SPEV (Rimlj 6, 3. 5. 4)

Vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, smo bili krščeni v njegovo smrt. * Kajti če smo z njim zraščeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja.

Pokopani smo bili z njim po krstu v smrt. * Kajti če smo z njim zraščeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja.

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Pesem v velikem tednu
Žolč pokusi in omahne. Trni, žeblji, sulica
nežno so telo prebodli, kri z vodó mu vre iz ran.
Zemljo, morje, zvezde, stvarstvo ta studenec je opral.

 

Zvesti križ, edino ti si plemenito res drevo,
ni lesá, ki rasel, cvetel, sad poganjal bi tako.
Sladki les, na sladkih žebljih nosiš breme presladkó.

 

Les visoki, nagni veje, svoja vlakna omehčaj
in naravna vsa trdota v tebi popusti naj zdaj,
ude vzvišenega Kralja k sebi rahlo le privij.

 

Les presrečni, ti edini nosiš žrtev za ves svet,
ladja si, v pristan domači svet zgubljeni nosiš spet,
ker te je oblila sveta Jagnjetova rešnja kri.

 

Večna naj bo tebi slava, o Trojica blažena,
čast Očetu, njega Sinu, ista Duhu Svetemu.
Vse stvari pojo naj hvalo troedinemu Bogu. Amen.

Ps 42   Hrepenenje po Božjem svetišču

 

O Bog, prisodi mi pravico, *

vodi mojo pravdo zoper nesveto ljudstvo.

Reši me hudobnega človeka, *

obvaruj me pred zvijačnim.

Ti, o Bog, si moja moč, zakaj me zavračaš? *

Zakaj hodim žalosten, ko me stiska sovražnik?

Pošlji svojo luč in svojo resnico, *

vodili me bosta in privedli na tvojo sveto goro.

Stopil bom k Božjemu oltarju, *

k Bogu mojega veselja in moje radosti.

Hvalil bom Boga, svojega Gospoda, *

igral mu bom na citre. —

 

Zakaj si žalostna, moja duša, *

zakaj se vznemirjaš?

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil, *

on je moj Bog in moj rešitelj. —

Iz 38,10–14.17–20    Bridkosti umirajočega in veselje ozdravljenega

 

Premišljujem, ali bom res moral umreti *

pri svojih najboljših letih?

Rad bi še živel na zemlji, *

saj drugače ne bom gledal Gospoda.

Ne bom več videl živega človeka, *

ne prebivalcev na svetu. —

 

Dom mojega telesa se podere, *

odnesejo ga kakor pastirski šotor.

Nit mojega življenja se pretrga, *

kakor bi jo tkalec odrezal.

Gospod, komaj sem začel živeti, *

ne pusti me prehitro umreti.

Moj Bog, ponoči upam do jutra, *

menda ne boš končal kot lev mojega življenja?

Cvrčim kot mlada lastovka, *

ko se oziram za teboj brez prestanka. —

 

Gospod, rešil si moje življenje smrti, *

vse moje grehe si vrgel daleč od sebe.

Grobovi niso po tvoji volji *

in smrt ni po tvoji zamisli.

Kogar polože v jamo, *

bo čakal na tvojo besedo.

Moje življenje je tebi v slavo, *

kakor oče sinovom bom oznanjal tvojo hvalo.

Gospod, naj žívi in zdravi pojemo pesmi, *

prepevamo v tvojem svetišču. —

Ps 64   Zahvala za Božje dobrote

 

Tebe, Bog, naj proslavljajo na Sionu, *

tebi naj spolnjujejo svoje zaobljube.

K tebi se obrača sleherni smrtnik, *

ker si usmiljen in uslišuješ prošnje.

Težijo nas naše krivde, *

a ti jih odpuščaš.

Blagor mu, kogar izvoliš in sprejmeš, *

da prebiva v tvojih dvorih.

O da bi mogli uživati dobrote tvoje hiše *

in svetost tvojega svetišča!

Čudovito nas uslišuješ *

in z velikimi deli razodevaš svojo pravičnost.

Usliši nas, o Bog, naš zveličar, *

upanje vse zemlje in daljnega morja. —

 

S svojo močjo utrjuješ gore, *

z vsemogočnostjo se opasuješ.

Miriš bučanje morja, *

šumenje njegovih valov in hrup narodov. —

 

Prebivalci zemlje trepetajo *

pred tvojimi čudovitimi znamenji.

Ves svet napolnjuješ z veseljem *

od vzhoda do zahoda. —

 

Obiskuješ zemljo in jo napajaš, *

množiš njeno bogastvo.

Z blagodejnim dežjem zalivaš žitna polja *

in daješ zemlji rodovitnost.

Namakaš njene brazde in poravnavaš grude, *

rahljaš jo z dežjem in blagoslavljaš njeno brstje. —

 

Radodarno daješ dobro letino, *

kamor stopiš, vse postane rodovitno.

V pustinjah namakaš pašnike, *

z bujnim zelenjem venčaš griče.

Na livade se vsipajo črede, *

njive po dolinah se ogrinjajo z žitom.

Gospod, vse vriska in poje, *

vse te slavi in ti daje hvalo. —

S svojo krvjo si nas odrešil, Gospod.
— S svojo krvjo si nas odrešil, Gospod.

Iz vsakega rodu in jezika, ljudstva in naroda.
— S svojo krvjo si nas odrešil, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— S svojo krvjo si nas odrešil, Gospod.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Kristusova kri očiščuje in rešuje ves svet. Premišljujmo to skrivnost naše vere in kličimo Kristusu:

Dobri Učitelj, Peter te je trikrat zatajil,

– ohrani nas v zvestobi do sebe.

Gospod, ti veš, da je duh voljan, a meso slabo,

– nauči nas čuti in moliti, da ne pademo v skušnjavo.

Sprejel si voljo svojega Očeta, ki je hotel tvojo žrtev,

– naj vedno ponižno sprejmemo Božje načrte.

Bog in sodnik vsega stvarstva, vlačili so te pred človeška sodišča,

– daj nam modrosti in poguma, da bomo vedno pričali zate.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Vsi verni veselimo se,
obhajajmo rešenja dni:
naš Jezus, vseh odrešenik,
vladarja smrti zmagal je.

 

Z zelenimi mladikami
vse ljudstvo h Kristusu hiti:
»Hozana, Davidov ti sin!«
mu kličejo, prepevajo.

 

Hitimo k njemu tudi mi,
saj kralj je naš dobrótljivi;
zelenje vzeli smo v roké
in pesmi naše ga slavé.

 

Naj milost Božja nas z neba
očisti grehov, reši zla,
da z dušo, vso očiščeno,
Gospodu hvalo pojemo.

 

Bogu Očetu slava, čast,
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,49–56 (VII)       Hvala Božji postavi

 

Spomni se besede, ki si mi jo rekel, *

zbudila mi je upanje.

Tvoja obljuba me tolaži, *

v stiski me poživlja. —

 

Prevzetneži me silno napadajo, *

ne krenem od tvoje postave.

Tvojih vekotrajnih zapovedi se spominjam, *

v oporo so mi in v uteho. —

 

Grabi me jeza zaradi grešnikov, *

ki zapuščajo tvojo postavo.

Tvoje zakone opevam, *

ko potujem po tej zemlji. —

 

Gospod, še ponoči se te spominjam *

in premišljujem tvoje besede.

To je moja naloga na svetu, *

da spolnjujem tvoje zapovedi. —

Ps 52   Nespamet hudobnih

 

»Ni Boga,« govorijo neumneži v svoji nespameti. *

Pokvarjeni so, delajo hudo, ni ga, ki bi delal dobro.

Gospod Bog gleda z nebes na človeške otroke, *

ali je še kdo razumen in ga išče. —

 

Vsi so zablodili in se pokvarili, *

ni ga, ki bi delal dobro, ni ga niti enega.

Ali se ne bodo spametovali hudodelci, *

ki bi radi kakor kruh požrli Božje ljudstvo? —

 

Boga ne priznavajo, *

a kjer ni vzroka za strah, trepetajo.

Bog je že premagal naše preganjalce; *

osramočeni so, ker jih je zavrgel. —

 

O da bi prišla od Gospoda rešitev, *

rešitev Božjemu ljudstvu!

Ko bo Bog rešil svoje ljudstvo, *

se bodo njegovi izvoljeni radovali in veselili. —

Ps 53,1–6.8–9  Kličimo Boga na pomoč

 

O Bog, zavzemi se zame v svoji dobroti, *

s svojo mogočnostjo mi pomagaj do pravice.

O Bog, usliši mojo molitev, *

poslušaj moje prošnje. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

Gospod pa mi pomaga *

in mi varuje življenje. —

 

Zato bom vesel opravljal daritve, *

slavil bom tvoje ime, Gospod, ker si dober.

Rešil si me iz sleherne stiske *

in ponižal moje sovražnike. —

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni večni Bog, tako naj obhajamo skrivnost Kristusovega trpljenja, da nam boš mogel odpustiti grehe.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Pesem v velikem tednu
Kraljevo znamenje, o križ,
kako v skrivnosti se blestiš:
Gospod, ki je ustvaril svet,
na lesu križa je razpet.

 

O krasno, slavljeno drevo,
škrlatno zaljšano s krvjo,
izbrano, da tvoj srečni les
dotika kralja se nebes.

 

Pozdravljen križ, presvet oltar,
daruje tu se naš Vladar:
Življenje pretrpi tu smrt,
življenje s smrtjo obudi.

 

Pozdravljen križ, edini up
v teh velikih in svetih dneh,
pomnoži dobrim milosti,
izbriši krivdo grešnikom.

 

Trojica, vir zveličanja,
naj sleherni te duh slavi
in po skrivnosti križa nam
odpri nebesa, sveti raj. Amen.

Ps 48   Bogastvo je varljivo

 

Čujte, vsi narodi, *

poslušajte, vsi prebivalci zemlje.

Prisluhnite vsi, preprosti in visoki, *

bogati in revni enako. —

 

Govoril bom to, kar je modro, *

in mislil na to, kar je pametno.

Prisluhnil bom izrekom modrih, *

ob brenkanju na strune bom skušal prodreti v skrivnosti. —

 

Čemú bi se bal v dneh stiske, *

ko me obdajajo hudobni?

Zanašajo se na premoženje *

in ponašajo se z obilnim bogastvom. —

 

Toda nihče ne more odkupiti sam sebe, *

niti zase dati Bogu odkupnine.

Previsoka je cena življenja, da bi jo mogel plačati, *

kdor bi hotel živeti vekomaj in ne videti smrti.

Umirajo pametni in nespametni, *

svoje bogastvo zapuščajo drugim. —

 

Grobovi so njih zadnja bivališča od roda do roda, *

četudi so pokrajine imenovali po sebi.

Naj človeka še tako častijo, nobeden ne obstane, *

podoben je živali, ki pogine. —

Umrli bodo prevzetni in vsi tisti, *

ki uživajo nad pridobljenimi uspehi.

Smrt jim bo za pastirja, *

pognala jih bo v jamo kakor trop v stajo.

Naenkrat se bodo znašli v grobu, *

razpadli bodo pod zemljo. —

 

Mene pa bo Gospod rešil iz groba *

in me vzel s seboj v slavo.

Ne bodi žalosten, če vidiš koga bogateti, *

če raste premoženje njegove hiše.

Ko umrje, ne vzame s seboj ničesar, *

ne pojde z njim v grob njegovo imetje. —

 

Čeprav se je v življenju bahal s svojim bogastvom *

in so mu zavidali njegovo srečo,

nikdar več ne bo gledal svetlobe, *

zadela ga bo usoda njegovih očetov. —

 

Le kaj je človek v blagostanju, če je brez modrosti, *

podoben je živali, ki pogine. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Kratko berilo  (1 Kor 1,27b–30)

Kar je slabotnega na svetu, si je Bog izvolil, da bi osramotil, kar je močnega; in izvolil si je Bog, kar je na svetu preprostega in zaničevanega, to, kar ni nič, da uniči to, kar je, da se noben človek ne bo hvalil pred njim. Od njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki nam je postal modrost od Boga in pravičnost in posvečenje in odrešenje.

Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
— Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.
— Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Vse naše upanje je križ, ki ga je Kristus spremenil iz znamenja smrti v prestol slave. Molímo Kristusa:

Gospod, na križevem potu so te spremljale in nad teboj jokale pobožne žene,

– naj se združimo s tvojim trpljenjem, ko trpiš v tlačenih, zavrženih in vseh trpečih.

Tvoji rojaki so te iz zavisti izročili v roke rabljem,

– naj v tvoji Cerkvi vsi veselo, složno in v ljubezni delamo za prihod tvojega kraljestva.

Ko si visel na križu, so te mimoidoči zasmehovali, ker niso vedeli, da trpiš in umiraš za njihovo odrešenje,

– razodeni vsem, ki ne verujejo, dvomijo in te preklinjajo, da jih ljubiš.

V svojem trpljenju na križu si moral prenašati zasmehovanje, ko so ti klicali, da stopi s križa,

– razodeni vsem ljudem odrešilno moč tvoje žrtve.

Ob tvoji smrti so se odpirali grobovi,

– odpri našim rajnim vrata večnega življenja.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih. —

 

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!