Brevir za 17. april 2019

Sreda velikega tedna

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Sreda velikega tedna

Povabilo

Začetek
Gospod, odpri moje ustnice,
- da bom oznanjal tvojo hvalo.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ps 23 Gospod prihaja v svetišče

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *
njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.
Sredi morja mu je dal močne temelje *
in ga utrdil nad vodami.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Kdo pojde na Gospodovo goro, *
kdo bo stal na njegovem svetem kraju?
Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *
ne misli hudega in ne snuje prevare.
Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *
in plačilo Boga, svojega odrešenika.
To je rod tistih, ki te iščejo, *
ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Na stežaj se odprite, starodavne duri, *
da vstopi kralj veličastva.
Kdo je ta kralj veličastva? *
Gospod, močni in silni, mogočni v boju.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Na stežaj se odprite, starodavne duri, *
da vstopi kralj veličastva.
Kdo je ta kralj veličastva? *
Gospod vesolja, on je kralj veličastva.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od srede II. tedna

Lastno

vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

[D]

Pesem v velikem tednu
Jezik moj, opevaj zmago, slavno in prečudežno,
zmagoslavno pesem križu, zmage znamenju zapoj,
in povej, kako Zveličar darovan je zmagal smrt.
 
Zapeljani prvi človek se je smilil Stvarniku,
sad usodni je pokusil, s tem usužnjil se peklu.
Les tedaj Bog sam izbral je, da lesá izmil bi greh.
 
Ko se torej čas dopolni odrešenja našega,
Oče sam nebeški pošlje Sina, zemlje stvarnika.
Ta za nas postane človek, iz device se rodi.
 
S tridesetimi že leti tek življenja dokonča,
ko voljno se naš Zveličar sam trpljenju ves preda,
dá razpeti se na križu, žrtev je za greh sveta.
 
Večna naj bo tebi slava, o Trojica blažena,
čast Očetu, njega Sinu, ista Duhu Svetemu.
Vse stvari pojo naj hvalo troedinemu Bogu. Amen.
1 Odpev Naše srce ječi, ko pričakujemo odrešenja svojega telesa.
Ps 38   Bolnikova molitev v stiski
Stvarstvo je bilo podvrženo ničevosti zaradi tistega, ki ga je podvrgel v upanju (Rim 8,20).
I
Sklenil sem: »Pazil bom na svoje ravnanje, *
da se ne pregrešim z jezikom.
Brzdal bom svoja usta, *
dokler je hudobnež pred mano.« —
 
Onemel sem, ostal brez besede in molčal, *
a zaman, moja bolečina še narašča.
Srce mi je začelo močneje biti, ko sem razmišljal, *
v boleči vročici sem vzkliknil:
»Gospod, daj, da spoznam svoj konec, *
koliko je mojih dni in kako kratko je moje življenje.« —
 
Glej, le nekaj dni si mi odmeril, *
kot nič v primeri s teboj je moje življenje.
Le kot dih je vsak človek, *
kot senca vsakdo premine.
Le za prazen nič se vznemirja, *
a ne ve, kdo bo pobral, kar je nakopičil. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Naše srce ječi, ko pričakujemo odrešenja svojega telesa.
2 Odpev Usliši, Gospod, mojo molitev, ozri se na mojo stisko.
II
In zdaj, Gospod, kaj naj pričakujem? *
Samo vate zaupam.
Reši me vseh mojih grehov, *
ne daj me neumnim v zasramovanje.
Umolknil sem, še ust ne morem odpreti, *
zakaj ti si to naredil. —
 
Odvrni od mene svoje udarce, *
omagujem pod tvojo silno roko.
S kaznijo pokoriš človeka za krivdo, *
kakor molj uničuješ, kar je človeku dragoceno.
Le kakor dih je vsak človek, *
prazen nič je pred tabo. —
 
Gospod, usliši mojo molitev, *
prisluhni mojemu vpitju.
Ne bodi gluh za moje solze, zakaj le gost sem pri tebi, *
popotnik, kot vsi moji očetje. 
Odvrni od mene svojo nevoljo, da se oddahnem, *
preden odidem in me ne bo več na zemlji. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Usliši, Gospod, mojo molitev, ozri se na mojo stisko.
3 Odpev Vekomaj bom zaupal v Božjo dobroto.
Ps 51   Zoper obrekovanje
Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu (1 Kor 1,31).
 
Kaj se hvališ s hudobijo, *
ti brezsrčni mogočnež!
Ves čas zvijačno snuješ pogubo, *
tvoj jezik je kot ostra britev.
Bolj ljubiš hudo kakor dobro *
in laž bolj kot pošteno govorjenje.
Ljubiš varljive besede, *
o ti jezik zvijačni! —
 
Zato te bo Bog uničil za vedno, *
izgnal te bo iz doma in iztrebil izmed živih.
Pravični bodo to videli in se bali, *
lahko se bodo posmehovali:
»Tako se godi človeku, *
ki se na Boga ne ozira.
Zanaša se le na bogastvo *
in vztraja ošabno v svoji hudobiji.« —
 
Jaz pa hočem biti v Božji hiši kot zeleneča oljka, *
zaupam v Božjo dobroto na veke.
Gospod, hvalil te bom za vse, kar si storil, *
slavil bom tvoje ime v družbi tebi zvestih. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Vekomaj bom zaupal v Božjo dobroto.

[L]

- Ko bom povzdignjen z zemlje,
- bom vse pritegnil k sebi.
PRVO BERILO
Iz pisma Hebrejcem (12,14-29)
Vzpon na goro živega Boga
 
Bratje: Prizadevajte si za mir z vsemi in za svetost, brez katere nihče ne bo videl Gospoda.
Pazite, da kdo ne izgubi božje milosti; da ne bo kaka grenka korenina pognala ter delala nadlege in bi se jih mnogo po njej okužilo; da ne bo kateri nečist ali posveten kakor Ezav, ki je za eno jed prodal pravice svojega prvorojenstva. Saj veste, da je tudi potlej, ko je želel postati deležen blagoslova, bil zavržen, kajti ni našel več priložnosti za spremembo, dasi jo je prosil s solzami.
Niste se namreč približali dotakljivi gori in gorečemu ognju in mraku in temi in nevihti in bučanju trombe in glasu besed, ob katerem so tisti, ki so ga slišali, prosili, naj se jim ne govori nobena beseda več. Kajti niso mogli prenesti ukaza: »Tudi če se žival dotakne gore, naj se kamna.« In tako strašna je bila prikazen, da je Mojzes rekel: »V strahu in trepetu sem.«
Približali ste se marveč gori Sionu in mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu in tisočem angelov, svečanemu zboru in zboru prvorojencev, ki so zapisani v nebesih, in Bogu, sodniku vseh, in duhovom pravičnih, ki so dosegli popolnost, in sredniku nove zaveze, Jezusu, in krvi kropljenja, ki glasneje govori ko Abelova.
Glejte, da njega, ki govori, ne zavržete. Zakaj, če oni niso ubežali, ker so zavrgli tistega, ki je na zemlji govoril, bomo tem manj mi, ako bi zavračali njega, ki govori iz nebes. Njegov glas je takrat stresel zemljo, zdaj pa obeta: »Še enkrat bom stresel, ne samo zemljo, ampak tudi nebo.« »Še enkrat« pomeni, da se bo spremenilo, kar se kot narejeno stresa, da ostane to, kar se ne stresa.
Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, skazujmo hvaležnost ter služimo po njej Bogu, njemu po volji v svetem spoštovanju in strahu. Zakaj »naš Bog je ogenj, ki uničuje.«
SPEV (5 Mojz 5, 23.24; prim. Hebr 12, 22)
Ko ste slišali glas iz teme in je gora gorela v ognju, ste pristopili k Mojzesu in rekli: * Glej, Gospod, naš Bog, nam je pokazal svoje veličastvo in svojo veličino.
Zdaj ste se približali gori Sionu in mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu. * Glej, Gospod, naš Bog, nam je pokazal svoje veličastvo in svojo veličino.
DRUGO BERILO
Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov
Iz razprav o Janezovem evangeliju sv. Avguština, škofa (84, 1-2)
Popolna ljubezen
 
Gospod je jasno povedal, predragi bratje, kakšna je popolna ljubezen, s katero naj se ljubimo med seboj, ko je rekel: Večje ljubezni nima nihče, kakor je ta, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje. Prej je bil torej rekel: To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil, in temu dodal, kar ste zdaj slišali: Večje ljubezni nima nihče, kakor je ta, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje. Iz tega sledi, kar pravi isti evangelist Janez v svojem pismu: Kakor je Kristus dal svoje življenje za nas, tako smo tudi mi dolžni za brate dati življenje, ljubeč se med seboj, kakor nas je on ljubil, ki je dal svoje življenje za nas.
Prav to se bere v Salomonovih Pregovorih: Če z mogočnim za mizo pri jedi sediš, pazi in spoznaj, kaj je predte postavljeno; in loti se jedi z zavestjo, da boš moral tudi ti kaj takega pripraviti. Katera je namreč miza mogočnega, če ne tista, s katere uživamo telo in kri njega, ki je dal svoje življenje za nas? In kaj pomeni, za njo sedeti, če ne, ponižno pristopiti? In kaj pomeni, paziti in spoznati, kaj se predte postavi, če ne, tako veliko milost vredno premišljevati? In kaj pomeni, lotiti se jedi z zavestjo, da moraš tudi ti kaj takega pripraviti, če ne to, kar sem dejal, da smo tudi mi dolžni za brate dati svoje življenje, kakor je Kristus dal svoje življenje za nas? Tako namreč pravi tudi apostol Peter: Kristus je za nas trpel in nam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah. To pomeni, kaj takega pripraviti. To so blaženi mučenci z gorečo ljubeznijo storili. Če ne obhajamo brez koristi njih spominov in pristopamo h Gospodovi mizi in gostiji, ki je tudi nje nasitila, moramo tudi mi kaj takega pripraviti kakor oni.
Pri tej mizi se jih namreč spominjamo ne tako kakor drugih, kateri v miru počivajo, da bi še zanje molili, marveč tako, da naj oni za nas prosijo, da bi hodili po njihovih stopinjah. Oni so pač že dosegli popolno ljubezen, ki je Gospod rekel, da ni večje od nje. Bratom so ponudili, česar so se pri Gospodovi mizi naužili.
Tega pa ne pravim tako, kakor da bi utegnili biti Gospodu Kristusu enaki, če za njega pričujemo do krvi. On je imel oblast dati svoje življenje in ga zopet vzeti; mi pa ne živimo, kakor dolgo bi hoteli, in umrjemo, četudi nočemo. On je kmalu po svoji smrti v sebi uničil smrt, mi pa smo po njegovi smrti rešeni smrti. Njegovo telo ni strohnelo, naše bo strohnelo in si ob koncu vekov po njem nadelo neminljivost. On nas ni potreboval, da bi nas odrešil, mi pa brez njega ne moremo nič storiti. On se je nam mladikam dal za trto, mi brez njega ne moremo imeti življenja.
Naposled, četudi bratje za brate umrjejo, vendar nobeden od mučencev ne prelije krvi za odpuščanje bratovih grehov; on pa je to za nas storil.
S tem nam je dal nekaj, ne da bi ga posnemali, marveč da lahko sebe zaradi tega blagrujemo. Če so torej mučenci za brate kri prelili, so ponudili le to, česar so se pri Gospodovi mizi naužili. Ljubimo se torej med seboj, kakor nas je tudi Kristus ljubil in za nas dal sam sebe.
SPEV (1 Jan 4, 9.11.10)
V tem se je razodela božja ljubezen do nas, da je Bog na svet poslal svojega edinorojenega Sina, da bi mi pa njem živeli. * Če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega.
Bog nas je prej ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe. * Če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega.
Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, hotel si, da je tvoj Sin za nas vzel nase trpljenje križa in premagal oblast hudega duha. Prosimo te, naj dosežemo milost vstajenja po njem, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od srede II. tedna

Lastno

1. odpev, 2. odpev, 3. odpev, berilo, spev z odpevom, odpev k Hvaljen, prošnje, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

[D]

Pesem v velikem tednu
Žolč pokusi in omahne. Trni, žeblji, sulica
nežno so telo prebodli, kri z vodó mu vre iz ran.
Zemljo, morje, zvezde, stvarstvo ta studenec je opral.
 
Zvesti križ, edino ti si plemenito res drevo,
ni lesá, ki rasel, cvetel, sad poganjal bi tako.
Sladki les, na sladkih žebljih nosiš breme presladkó.
 
Les visoki, nagni veje, svoja vlakna omehčaj
in naravna vsa trdota v tebi popusti naj zdaj,
ude vzvišenega Kralja k sebi rahlo le privij.
 
Les presrečni, ti edini nosiš žrtev za ves svet,
ladja si, v pristan domači svet zgubljeni nosiš spet,
ker te je oblila sveta Jagnjetova rešnja kri.
 
Večna naj bo tebi slava, o Trojica blažena,
čast Očetu, njega Sinu, ista Duhu Svetemu.
Vse stvari pojo naj hvalo troedinemu Bogu. Amen.

[L]

Odpev 1 Na dan svoje stiske dvigam svoje roke k Bogu.

[D]

Ps 76   Spomin na Gospodova dela
V vsem nas stiskajo, toda nismo utesnjeni (2 Kor 4,8).
 
Glasno kličem k Bogu, *
prosim ga, da bi me uslišal.
Ob dnevu svoje stiske iščem Gospoda, *
vso noč premolim in ne odneham.
Ko razglabljam o Bogu in molim, *
odklanjam vsako človeško tolažbo. —
 
Buden sem in ne morem spati, *
zbegan sem, da ne morem govoriti.
Minule dni preudarjam, *
nekdanjih let se spominjam.
Vso noč premišljujem v svojem srcu, *
razmišljam in se sprašujem: —
 
»Mar nas bo Gospod za vedno zavrgel, *
mar se ne bo več izkazal milostljivega?
Mar je njegovo usmiljenje za vedno pri kraju, *
mar je konec njegove besede za vse rodove?
Mar je Bog pozabil na svojo dobroto, *
mar se je v jezi odrekel svoji ljubezni?« —
 
Pravim: »To je moja bolečina, *
da Najvišji več ne pomaga.«
Gospod, tvojih del se spominjam, *
vedno mislim na tvoje nekdanje čudeže.
Premišljujem vsa tvoja dela, *
preudarjam tvoja čudovita dejanja. —
 
O Bog, tvoja pota so sveta; *
kdo je večji od našega Gospoda?
Ti si Bog, ki delaš čudeže, *
pokazal si med ljudstvi svojo vsemogočnost.
S svojo močjo si odrešil svoje ljudstvo, *
svoje sinove in svoje hčere. —
 
O Bog, morje te je videlo in zabučalo, *
zatrepetale so morske globine.
Oblaki so se utrgali in se ulile plohe, *
nebo je odmevalo od grmenja.
Tvoji bliski so švigali po ozračju, *
tvoje grmenje je bobnelo v viharju.
Bliski so osvetljevali zemljo, *
ves svet je trepetal in se tresel. —
 
Skozi morje je šla tvoja pot med visokimi valovi, *
a tvojih sledov nihče ni videl.
Kakor čredo si vodil svoje ljudstvo *
po Mojzesovi in Aronovi roki. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

[L]

Odpev 1 Na dan svoje stiske dvigam svoje roke k Bogu.
Odpev 2 Če smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi živeli.

[D]

1 Sam 2,1–10   Ponižni se radujejo v Bogu
Mogočne je vrgel s prestola in nizke povišal; lačne je napolnil z dobrotami (Lk 1,52–53).
 
Moje srce se raduje v Gospodu, *
v Bogu dvigam svojo glavo.
Zdaj se nevoščljivcem lahko smejem, *
Božje pomoči se smem veseliti.
Nihče ni svet kakor Bog in nikogar ni razen njega, *
od njega nihče ni močnejši.
Nikar v oholosti toliko ne govorite, *
opustite vsako drzno govorjenje.
Gospod vse ve, Gospod vse vidi, *
pred njim so razkrita naša dejanja. —
 
Prevzetnim lomi orožje, *
moč daje slabotnim.
Do zdaj bogati si morajo kruh služiti, *
doslej lačni pa živijo brezskrbno.
Nerodovitna se veseli potomcev, *
mati mnogih je zapuščena.
Gospod jemlje in daje življenje, *
vodi v grob in dviga iz groba.
Gospod deli uboštvo in bogastvo, *
ponižuje, pa tudi povišuje.
Iz prahu vzdigne slabotnega, *
iz blata potegne siromaka.
Posadi ga med izbrane *
in mu odkaže častno mesto. —
 
Gospodovi so stebri zemlje, *
nanje jo je trdno postavil.
Korake svojih zvestih varuje, *
hudobni pa v temi izginejo.
Z lastno močjo ne pride človek do zmage; *
strti bodo, kateri se protivijo Gospodu.
Gospod bo z neba grmel nad njimi, *
ko bo sodil vso zemljo.
Moč bo podelil svojemu kralju, *
svojega maziljenca bo povišal. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

[L]

Odpev 2 Če smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi živeli.
Odpev 3 Jezus Kristus nam je postal modrost od Boga in pravičnost in posvečenje in odrešenje.

[D]

Ps 96   Gospodovo veličastvo ob vesoljni sodbi
Ta psalm se nanaša na zveličanje sveta in na vero vseh narodov v Kristusu (sv. Atanazij).
 
Gospod je kralj, zemlja naj se raduje, *
vesele naj se obrežja in vsi otoki.
Oblak in tema ga obdajata, *
pravičnost in pravica sta temelj njegovega prestola.
Pred njim gre ogenj *
in použiva grešnike. —
 
Njegovi bliski razsvetljujejo ozračje, *
zemlja to gleda in se trese.
Gore se topijo kakor vosek *
pred gospodarjem vesoljne zemlje.
Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost *
in vsa ljudstva vidijo njegovo slavo. —
 
Osramočeni so vsi, ki se ponašajo z maliki, *
pred Bogom padajo na kolena.
Božje ljudstvo se veseli, ko to sliši; *
mesta in vasi se radujejo Gospodove pravičnosti.
Ti, Gospod, si vzvišen nad zemljo *
in višji kot angeli v nebesih. —
 
Vsi, ki ljubite Gospoda, sovražíte hudo, *
on varuje in rešuje življenje svojih zvestih.
Pravične bo obdala svetloba *
in veselje vse, ki so čisti v srcu.
Veselite se pravični, v Gospodu, *
njegovo večno svetost slavite. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

[L]

Odpev 3 Jezus Kristus nam je postal modrost od Boga in pravičnost in posvečenje in odrešenje.
Kratko berilo  (Iz 50,5–7)
Vsemogočni Bog mi je odprl uho in se nisem upiral, nazaj se nisem umaknil. Svoj hrbet sem nudil njim, ki so me bili, svoje lice njim, ki so mi pulili brado, svojega obličja nisem skril sramotenju in pljunkom. Toda vsemogočni Gospod mi pomaga, zato nisem bil osramočen. Zaradi tega sem naredil svoj obraz ko kremen, saj sem vedel, da ne bom osramočen.
Spev z odpevom
S svojo krvjo si nas odrešil, Gospod.
S svojo krvjo si nas odrešil, Gospod.
Iz vsakega rodu in jezika, ljudstva in naroda.
S svojo krvjo si nas odrešil, Gospod.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
S svojo krvjo si nas odrešil, Gospod.
Odpev k Hvaljen Kri Kristusa, ki je po Svetem Duhu sam sebe dal Bogu v brezmadežno daritev, očiščuje našo vest od mrtvih del za službo živemu Bogu.
Hvaljen (Lk 1,68-79)
Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *
obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.
Obudil nam je mogočnega Zveličarja *
v hiši svojega služabnika Davida.
Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *
ki so ga oznanjali od davnih vekov.
Rešil nas bo naših sovražnikov, *
otel iz rok vseh, ki nas črtijo.
Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *
spomnil se je svoje svete zaveze.
Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *
da bomo rešeni iz rok sovražnikov.
Brez strahu bomo služili Gospodu *
v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —
 
In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *
pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.
Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *
ki ga bo rešil njegovih grehov.
Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *
kakor sonce, ki vzhaja z višave.
Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *
in naravnal na pot miru vse naše korake. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev k Hvaljen Kri Kristusa, ki je po Svetem Duhu sam sebe dal Bogu v brezmadežno daritev, očiščuje našo vest od mrtvih del za službo živemu Bogu.
Prošnje
V občestvu združeni obhajamo spomin Gospodovega trpljenja in prósimo:
Daj nam sadove svojega trpljenja in vstajenja.
Gospod, sprejel si pohujšanje križa,
– daj nam slavo svojega vstajenja.
Daj nam sadove svojega trpljenja in vstajenja.
Eden izmed tvojih prijateljev apostolov te je izdal,
– obvaruj svoje vernike vsake nezvestobe in odpada.
Daj nam sadove svojega trpljenja in vstajenja.
Na Oljski gori si prosil Očeta, naj gre kelih trpljenja mimo,
– pomagaj, da nam trpljenje nikoli ne zaduši zaupanja in zamori molitve.
Daj nam sadove svojega trpljenja in vstajenja.
Tvoje ljudstvo je kričalo, naj pride nanje tvoja kri,
– naj pride na nas in na vse ljudi kot studenec očiščenja in odrešenja.
Daj nam sadove svojega trpljenja in vstajenja.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
Sklepna prošnja
O Bog, hotel si, da je tvoj Sin za nas vzel nase trpljenje križa in premagal oblast hudega duha. Prosimo te, naj dosežemo milost vstajenja po njem, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od srede II. tedna

Lastno

odpev, berilo, sklepna prošnja

Opoldne

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

[D]

Pesem v velikem tednu
Vsi verni veselimo se,
obhajajmo rešenja dni:
naš Jezus, vseh odrešenik,
vladarja smrti zmagal je.
 
Z zelenimi mladikami
vse ljudstvo h Kristusu hiti:
»Hozana, Davidov ti sin!«
mu kličejo, prepevajo.
 
Hitimo k njemu tudi mi,
saj kralj je naš dobrótljivi;
zelenje vzeli smo v roké
in pesmi naše ga slavé.
 
Naj milost Božja nas z neba
očisti grehov, reši zla,
da z dušo, vso očiščeno,
Gospodu hvalo pojemo.
 
Bogu Očetu slava, čast,
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

[L]

Opoldne
Kakor mene pozna Oče, tako jaz poznam Očeta in življenje dam za svoje ovce, govori Gospod.

[D]

Ps 118,57–64  (VIII)  Hvala Božji postavi
 
Sklenil sem, da bom spolnjeval tvoje zapovedi, *
Gospod, to je moj delež.
Z vsem srcem te prosim, *
usmili se me po svoji obljubi.
Svoja pota preudarjam, *
uravnavam jih po tvojih besedah.
Hitim in se ne obotavljam, *
ko spolnjujem tvoje ukaze. —
 
Grešniki me zvijačno zapeljujejo, *
a ne pozabljam tvoje postave.
Sredi noči vstajam, da te hvalim *
zaradi tvojih pravičnih sklepov. —
 
Prijatelj sem z vsemi, ki te spoštujejo *
in spolnjujejo tvoje zapovedi.
Gospod, zemlja je polna tvoje dobrote, *
úči me svoje postave. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Ps 54,2–15.17–24  Tožba zoper nezvestega prijatelja
Jezus se začne od strahu tresti in od groze trepetati (Mr 14,33).
I
O Bog, poslušaj mojo molitev, *
ne umikaj se moji prošnji.
Ozri se name in me usliši, *
ne najdem utehe svoji bolečini.
Ko sovražnik vpije in grešnik preklinja, *
se bojim in trepečem.
Nesreče se kar zgrinjajo name, *
z vso silo me dušijo.
Moje srce je zbegano, *
mučijo me smrtne bolečine.
Strah in trepet prihajata nadme *
in groza me prevzema. —
 
O, ko bi imel peruti, *
kot golob bi odletel in se umiril.
Nekam daleč bi pobegnil, *
ostal bi v samoti.
Hitro bi si poiskal zavetje *
pred viharjem in nevihto. —
 
Gospod, razkrôpi sovražnike in zmešaj jim jezike, *
prepir in nasilje so zasejali med nami.
Noč in dan na nas prežijo, *
širijo zvijačo in prevaro.
Zločini se dogajajo po naših cestah, *
krivice in nasilja je polna dežela. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
II
Če bi me sramotil neprijatelj, *
bi pač prenašal.
Če bi mi nasprotoval sovražnik, *
bi se mu izognil.
Toda to si naredil ti, moj prijatelj, *
moj tovariš in zaupnik.
Kako prijetna je bila najina družba, *
skupaj sva hodila k Božji službi. —
 
Za pomoč se bom obrnil k Bogu *
in Gospod me bo rešil.
Zjutraj, opoldne in zvečer bom zaupljivo molil *
in Bog me bo uslišal.
Obvaroval me bo pred sovražniki, *
osvobodil me bo mnogih napadalcev.
Bog, ki kraljuje na veke, me bo uslišal *
in jih bo ponižal. —
 
Kršijo premirje, ki so ga sklenili, *
prav nič se Boga ne bojijo.
Izdajajo svoje zaveznike, *
prelamljajo dogovore.
Prijaznosti so polna njihova usta, *
a njih srce je željno boja.
Njihove besede so lepe na zunaj, *
za njimi pa se skrivajo nabrušeni meči. —
 
Prelôži svojo skrb na Gospoda, on te bo podpiral, *
nikdar ne bo pustil, da bi pravični omahnil.
 
Gospod, ti boš prevzetne kmalu pahnil v jamo pogube, *
zame pa boš neomajno zaupanje. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Opoldne
Kakor mene pozna Oče, tako jaz poznam Očeta in življenje dam za svoje ovce, govori Gospod.
Opoldne

Kratko berilo  (Rim 15,3)
Kristus ni sebi ugodil, ampak kakor je pisano: Sramotenje tvojih sramotilcev me je zadelo.

– Res je nosil naše trpljenje
– in si naložil naše bolečine.
Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, hotel si, da je tvoj Sin za nas vzel nase trpljenje križa in premagal oblast hudega duha. Prosimo te, naj dosežemo milost vstajenja po njem, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od srede II. tedna

Lastno

1. odpev, 2. odpev, 3. odpev, berilo, spev z odpevom, odpev k Moja duša, prošnje, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

[D]

Pesem v velikem tednu
Kraljevo znamenje, o križ,
kako v skrivnosti se blestiš:
Gospod, ki je ustvaril svet,
na lesu križa je razpet.
 
O krasno, slavljeno drevo,
škrlatno zaljšano s krvjo,
izbrano, da tvoj srečni les
dotika kralja se nebes.
 
Pozdravljen križ, presvet oltar,
daruje tu se naš Vladar:
Življenje pretrpi tu smrt,
življenje s smrtjo obudi.
 
Pozdravljen križ, edini up
v teh velikih in svetih dneh,
pomnoži dobrim milosti,
izbriši krivdo grešnikom.
 
Trojica, vir zveličanja,
naj sleherni te duh slavi
in po skrivnosti križa nam
odpri nebesa, sveti raj. Amen.

[L]

Odpev 1 Hudobni govorijo: Uničimo pravičnega, ker nasprotuje našim delom.

[D]

Ps 61   Zaupanje v Boga – mir v Bogu
Bog upanja naj vas napolni z vsem mirom v verovanju (Rim 15,13).
 
Le v Bogu se spočije moja duša, *
samo on je moja uteha.
On je moja obramba, moja rešitev in zavetje, *
zato nikoli ne omahnem. —
 
Doklej se bodo vsi zaganjali vame, ubogega človeka, *
da bi me podrli kot razpadajoče zidovje?
Radi bi me strmoglavili, laž jim je v veselje, *
v obraz se mi dobrikajo, a za hrbtom me preklinjajo.  —
 
Samo v Bogu se spočije moja duša, *
dal mi bo, kar pričakujem.
On je moj Bog, rešitev in zavetje, *
zato ne omahnem. —
 
Bog je moja rešitev in moja slava, *
moja moč in moje pribežališče.
Vsak čas zaupaj vanj, o Božje ljudstvo, *
vsi mu odprite svoja srca. —
 
Na Božji tehtnici so vsi enaki, nizki in visoki, *
lažji kot dih so vsi skupaj.
 
Ne zaupajte v nasilje, *
na svojo moč se ne zanašajte.
Če se množi vaše bogastvo, *
nanj srca ne navezujte. 
Sam Bog je rekel, ponovno sem slišal: *
»Bog je močan in usmiljen.
Gospod je pravičen, *
vsakemu povrne po njegovih delih.« —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

[L]

Odpev 1 Hudobni govorijo: Uničimo pravičnega, ker nasprotuje našim delom.
Odpev 2 Kristus je nosil grehe vseh in prosil za grešnike.

[D]

Ps 66   Gospoda naj slavijo vsi narodi
Vedite, da je bilo Božje zveličanje poslano vsem ljudem (Apd 28,28).
 
O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *
pokaži nam svojo dobroto.
Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *
naj tvoje zveličanje osreči vse narode. —
 
O Bog, slavijo naj te ljudstva, *
slavijo naj te vsa ljudstva.
Veselijo in radujejo naj se narodi, *
ker jih vladaš in vodiš po pravici. —
 
O Bog, slavijo naj te ljudstva, *
slavijo naj te vsa ljudstva.
Zemlja je obrodila svoje sadove, *
Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.
Bog je zares dober, *
zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

[L]

Odpev 2 Kristus je nosil grehe vseh in prosil za grešnike.
Odpev 3 V Kristusu imamo odrešenje po njegovi krvi, odpuščanje grehov.

[D]

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec
 
Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *
usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.
Iz oblasti teme nas je rešil *
in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.
V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *
v njem odpuščanje grehov. —
 
On je podoba nevidnega Boga Očeta, *
prvorojenec vsega stvarstva.
V njem je bilo vse ustvarjeno, *
vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.
Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *
on je pred vsem in vse v njem obstaja. —
 
On je glava telesu, Cerkvi, *
on je začetek.
Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *
da med vsemi zavzame prvo mesto. —
 
Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *
da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.
Tako naj po njem doseže spravo, *
kar je na zemlji in kar je v nebesih. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

[L]

Odpev 3 V Kristusu imamo odrešenje po njegovi krvi, odpuščanje grehov.
Kratko berilo  (Ef 4,32–5,2)
Bodite drug do drugega dobri in usmiljeni in odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog po Kristusu vam odpustil. Posnemajte torej Boga kot ljubljeni otroci in živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus ljubil nas in se za nas dal v daritev in krvavo žrtev, Bogu v prijeten vonj.
Spev z odpevom
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Odpev k Moja duša Učenik pravi: Moj čas je blizu, pri tebi hočem obhajati veliko noč s svojimi učenci.
Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)
Moja duša poveličuje Gospoda, *
moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil Vsemogočni, *
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *
vsem, ki mu zvesto služijo. —
 
Dvignil je svojo močno roko, *
razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola *
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami *
in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *
kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote *
do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev k Moja duša Učenik pravi: Moj čas je blizu, pri tebi hočem obhajati veliko noč s svojimi učenci.
Prošnje
Kalvarija je razsvetlila temo sveta. Prosímo, naj nikoli ne zapremo oči pred to lučjo:
Gospod, razsvetli nas s skrivnostjo križa.
Jezus Kristus, naš Gospod, pred velikim zborom so zoper tebe pričale mnoge krive priče,
– naj življenje kristjanov nikoli ne zatemni sijaja tvojega evangelija.
Gospod, razsvetli nas s skrivnostjo križa.
Nepričakovane spremembe v naravi ob tvoji smrti so pripravile stotnika, da te je priznal za Božjega Sina,
– razsvetli današnje ljudi, da bodo videli znamenja tvoje ljubezni in previdnosti v vsem stvarstvu.
Gospod, razsvetli nas s skrivnostjo križa.
Iz tvoje prebodene strani se je rodila Cerkev, ladja rešitve,
– naj bo ljudem vseh časov zakrament edinosti s teboj in med seboj.
Gospod, razsvetli nas s skrivnostjo križa.
S svojo smrtjo si uničil oblast smrti, ki je gospodovala nad svetom,
– obudi naše rajne brate in sestre v slavo vstajenja.
Gospod, razsvetli nas s skrivnostjo križa.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
Sklepna prošnja
O Bog, hotel si, da je tvoj Sin za nas vzel nase trpljenje križa in premagal oblast hudega duha. Prosimo te, naj dosežemo milost vstajenja po njem, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Sreda

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.
V prvem, tretjem in petem postnem tednu 'Končujemo današnji dan', v drugih tednih pa 'O Kristus, ti si luč in dan'
Pesem
O Kristus, ti si luč in dan,
razsvétli našo temno noč,
ti večne Luči si odsvit
in dušam našim luči vir.
 
Zaupno prosimo, Gospod,
da bi nas varoval v temi,
naj duh počiva brez skrbi,
spokojno ure nam tekó.
 
Ko sen zakrije nam oči,
srce naj s tabo še bedi;
dobrota tvoja, tvoja moč,
naj zla nas brani vsakega.
 
Skušnjavca zvitega odbij,
nas reši vseh nevarnosti,
obvaruj nas, ki tvoji smo
in s tvojo rešeni krvjo.
 
Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen
Psalmi
Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke
Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo (Lk 23,46).
 
1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.
 
Gospod, vate zaupam, *
naj ne bom osramočen nikoli.
Otmi me, ker si pravičen, *
prisluhni in pohiti, da me rešiš.
Bodi mi zavetje in pribežališče, *
da bom na varnem. —
 
Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *
vodi me zaradi svoje dobrote.
Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *
ti si moj rešitelj. —
 
Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *
zvesti Bog, ti me osvobodi. 
 
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen. —
 
1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.
 
Ps 129 Iz globočine kličem
Jezus bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov (Mt 1,21).
 
2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.
 
Iz globočine te kličem, *
Gospod, usliši mojo prošnjo.
Prosim, skrbno me poslušaj, *
ne presliši mojega vpitja.
Gospod, če boš gledal na pregrehe, *
kdo bo mogel obstati?
Toda ti grehe odpuščaš, *
da bi ti v spoštovanju služili.
Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *
z vsem srcem pričakujem Gospoda. —
 
Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *
naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.
 
Gospod je usmiljen, *
tako rad vsem odpušča. 
Samo on bo rešil svoje ljudstvo *
vseh njegovih grehov. —
 
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen. —
 
2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.
 
Kratko berilo (Ef 4,26–27)
Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.
Spev z odpevom
V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)
Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva
 
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.
 
Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *
kakor si obljubil s svojo besedo.
Na svoje oči sem videl Zveličarja, *
ki si ga poslal vsem ljudstvom:
luč v razsvetljenje vseh narodov *
in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —
 
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.
Sklepna prošnja
Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.
Blagoslovni vzklik
 
Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.
 
Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev
Pod tvoje varstvo pribežimo,
o sveta Božja Porodnica.
Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti,
o častitljiva in blagoslovljena Devica.

⇑ Vrh