HOZANA.si: Brevir

«   »

15. 4. 2019, Ponedeljek velikega tedna

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Ponedeljek velikega tedna

Povabilo

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče


S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od ponedeljka II. tedna

Lastno

vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

[D]

Pesem v velikem tednu
Jezik moj, opevaj zmago, slavno in prečudežno,
zmagoslavno pesem križu, zmage znamenju zapoj,
in povej, kako Zveličar darovan je zmagal smrt.

 

Zapeljani prvi človek se je smilil Stvarniku,
sad usodni je pokusil, s tem usužnjil se peklu.
Les tedaj Bog sam izbral je, da lesá izmil bi greh.

 

Ko se torej čas dopolni odrešenja našega,
Oče sam nebeški pošlje Sina, zemlje stvarnika.
Ta za nas postane človek, iz device se rodi.

 

S tridesetimi že leti tek življenja dokonča,
ko voljno se naš Zveličar sam trpljenju ves preda,
dá razpeti se na križu, žrtev je za greh sveta.

 

Večna naj bo tebi slava, o Trojica blažena,
čast Očetu, njega Sinu, ista Duhu Svetemu.
Vse stvari pojo naj hvalo troedinemu Bogu. Amen.

1 Odpev Prisluhni, Gospod, in me reši.

Ps 30,1–17.20–25  Izročimo se v Božje roke

»Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.« (Lk 23,46).

I

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi.

Studi se mi malikovanje, *

Gospod, samo v tebe zaupam. —

 

Tvoja dobrota mi je v radost in veselje, *

usmilil si se moje bede.

V stiskah me nisi prepustil sovražnikom, *

pripeljal si me v svobodo. —

1 Odpev Prisluhni, Gospod, in me reši.
2 Odpev Dobrotno se ozri, Gospod, na svojega služabnika.

II

Gospod, usmili se me, ker sem v stiski, *

hiram od žalosti.

Vidno ginevam pod težo bridkosti, *

staram se od zdihovanja.

Moči mi pešajo v tesnobi, *

umiram od osamelosti. —

 

Sovražniki me zaničujejo, *

sosedje se mi posmehujejo.

Zbujam grozo svojim znancem, *

kdor me sreča, beži pred mano.

V srcih sem pozabljen, kakor da sem mrtev, *

podoben sem razbiti posodi.

Slišim, kaj šepetajo o meni, *

to me navdaja z grozo.

Sestali so se zoper mene, *

da bi mi vzeli življenje. —

 

Gospod, jaz pa zaupam vate, *

moj Bog, v tvoji roki je moja usoda.

Reši me iz rok mojih sovražnikov *

in vseh, ki me preganjajo.

Dobrotno se ozri na svojega služabnika, *

reši me, ker si usmiljen. —

2 Odpev Dobrotno se ozri, Gospod, na svojega služabnika.
3 Odpev Hvaljen, Gospod, za tvojo čudovito skrbnost, ki mi jo izkazuješ.

III

Gospod, kako velika je tvoja dobrota, *

ki si jo prihranil za svoje prijatelje.

Izkazuješ jo vpričo vsega ljudstva *

tistim, ki se tebi izročajo. —

 

S svojim obrazom jih skrivaš *

pred človeškimi zarotami.

Varuješ jih v svojih šotorih *

pred hudobnimi jeziki. —

 

Hvaljen, Gospod, za tvojo čudovito skrbnost, *

ki mi jo izkazuješ z varnim zavetjem.

V svoji stiski sem se zarekel: *

»Zavržen sem izpred Božjega obličja.«

A ti, Gospod, si uslišal mojo prošnjo, *

ko sem te klical. —

 

Ljubite Gospoda, njegovi zvesti služabniki, *

Gospod vas varuje, ošabne pa ponižuje.

Okrepite se in opogumite *

vsi, ki upate v Gospoda. —

3 Odpev Hvaljen, Gospod, za tvojo čudovito skrbnost, ki mi jo izkazuješ.

[L]

- Ko bom povzdignjen z zemlje,

- bom vse pritegnil k sebi.

PRVO BERILO

Iz pisma Hebrejcem (10, 19-39)

Pričakovanje sodbe

Ker imamo zaupanje, bratje, da z Jezusovo krvjo stopimo v svetišče po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, to je skozi svoje telo, in imamo tudi velikega duhovnika nad božjo hišo: prihajajmo s pravim srcem v polni veri, v srcih očiščeni slabe vesti in na telesu umiti s čisto vodo; držimo se neomahljivo vere upanja - kajti zvest je on, ki je dal obljubo - glejmo drug na drugega, da se bomo spodbujali k ljubezni in dobrim delom, in ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč se spodbujajmo, in to toliko bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan.

Če namreč potem, ko smo resnico spoznali, radovoljno grešimo, ne ostane za grehe nobena daritev več, ampak strašno pričakovanje sodbe in maščevalni ogenj, ki bo razjedal nasprotnike.

Če kdo zavrže Mojzesovo postavo, na pričevanje dveh ali treh prič brez usmiljenja umrje. Koliko večjo kazen, menite, bo zaslužil, kdor tepta božjega Sina in ima kri zaveze, s katero je bil posvečen, za navadno ter sramoti Duha milosti! Zakaj vemo, kdo je rekel: »Moje je maščevanje, jaz bom povrnil«; in zopet: »Gospod bo sodil svoje ljudstvo.« Strašno je pasti v roke živega Boga.

Spominjajte pa se prejšnjih dni, v katerih ste razsvetljeni prestali velik boj v trpljenju: zdaj v sramoti in stiski postavljeni v zgledovanje, zdaj tovariši tistih, katerim se je tako godilo. Zakaj tudi z ujetniki ste imeli sočutje in prenesli ste z veseljem uplenitev svojega imetja, vedoč da imate boljšo in neminljivo posest.

Ne zavrzite torej zaupanja, ki ga čaka veliko plačilo. Potrpežljivosti vam je namreč treba, da izvršite božjo voljo ter dosežete obljubo. »Zakaj še malo, prav malo in prišel bo, kateri mora priti, in ne bo odlašal. Moj pravični pa bo živel iz vere. Če se pa odtegne, ne bo z njim zadovoljna moja duša.« Mi pa nismo izmed tistih, ki se v svojo pogubo odtegujejo, ampak izmed tistih, ki verujejo, da tako rešijo življenje.

SPEV (Hebr 10, 35.36; Lk 21,19)

Ne zavrzite zaupanja! Potrpežljivosti vam je namreč treba, * da izvršite božjo voljo ter dosežete obljubo.

S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje, * da izvršite božjo voljo ter dosežete obljubo.

DRUGO BERILO

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

Iz govorov sv. Avguština, škofa (3. guelf. govor)

Ponosni bodimo na križ našega Gospoda

Trpljenje našega Gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa je poroštvo zveličanja in šola potrpežljivosti.

Le česa ne smejo srca vernikov pričakovati od božje milosti? Saj je bilo za edinega božjega Sina, ki je večen z Očetom, premalo, da se je za nas rodil kot človek. Moral je še umreti od istih človeških rok, ki jih je ustvaril.

Veliko nam za prihodnost obljublja Gospod, a še več je tega, o čemer vemo, da je bilo za nas že storjeno. Kje smo bili in kaj smo bili, ko je Kristus umiral za grešnike? Kako je mogoče dvomiti, da bo svetim poklonil življenje, ko je zanje daroval že svojo smrt? Zakaj to krhko človeštvo še noče verjeti, da bodo ljudje nekoč živeli pri Bogu, saj se je že uresničilo, kar je mnogo bolj neverjetno: Bog je umrl za človeka.

Kdo je pač Kristus? Tisti, ki je o njem rečeno: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta božja Beseda se je učlovečila in se naselila med nami. Sam po sebi Kristus namreč ne bi bil mogel umreti za nas, ko ne bi bil od nas prevzel umrljive človeške narave. Le tako je neumrljivi mogel umreti, tako je hotel dati umrljivim življenje, ker je hotel imeti vse tiste, ki jim je prej samega sebe dal. Sicer pa mi sami od sebe ne bi bili dosegli življenja, on kot tak pa ne bi bil mogel umreti.

Čudovito zamenjavo je napravil z nami: mi smo prispevali, da je umrl, on nam bo dal, da bomo živeli.

Ne le da se ne smemo sramovati smrti Gospoda, našega Boga, ampak se moramo nanjo do konca zanesti in nanjo biti ponosni. S tem da je od nas prevzel smrt, ki jo je lahko samo pri nas našel, se je možato zavezal, da nam bo od svoje strani dal življenje, ki ga sami po sebi ne bi mogli doseči.

Kako nam on, ki je vir življenja, ne bi dal tistega, kar nam gre iz pravičnosti, če nas je pa tako ljubil, da je sam brez greha za grešnike prestal trpljenje, ki smo ga mi z grehom zaslužili?

Kako ne bo dal nagrade svetnikom on, ki je zvest obljubam, saj je vendar vzel nase celo kazen za krivične, čeprav sam ni storil nobene krivice?

Neustrašno torej, bratje, izpovedujmo in oznanjujmo, da je bil Kristus za nas križan. Povejmo to veselo, brez strahu, ponosno in brez bojazljivosti.

Apostol Pavel je razumel križanega Kristusa in ga je razglasil za znamenje slave. Apostol Pavel bi bil lahko povedal o Kristusu mnogo božanskih lastnosti, saj je skupaj z Očetom kot Bog vendar stvarnik sveta in je vladar sveta kot človek, ki je podoben nam. Kljub temu ni rekel, da je ponosen na vse te čudovite Kristusove lastnosti. Rekel je: Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa.

SPEV

Tvoj križ častimo, Gospod; spominjamo se tvojega slavnega trpljenja. * Usmili se nas, ki si trpel za nas.

Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, ki si jih odkupil z dragoceno krvjo. * Usmili se nas, ki si trpel za nas.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, v svoji slabosti omagujemo. Naj nas poživlja trpljenje Kristusa, tvojega Sina, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od ponedeljka II. tedna

Lastno

1. odpev, 2. odpev, 3. odpev, berilo, spev z odpevom, odpev k Hvaljen, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Pesem v velikem tednu
Žolč pokusi in omahne. Trni, žeblji, sulica
nežno so telo prebodli, kri z vodó mu vre iz ran.
Zemljo, morje, zvezde, stvarstvo ta studenec je opral.

 

Zvesti križ, edino ti si plemenito res drevo,
ni lesá, ki rasel, cvetel, sad poganjal bi tako.
Sladki les, na sladkih žebljih nosiš breme presladkó.

 

Les visoki, nagni veje, svoja vlakna omehčaj
in naravna vsa trdota v tebi popusti naj zdaj,
ude vzvišenega Kralja k sebi rahlo le privij.

 

Les presrečni, ti edini nosiš žrtev za ves svet,
ladja si, v pristan domači svet zgubljeni nosiš spet,
ker te je oblila sveta Jagnjetova rešnja kri.

 

Večna naj bo tebi slava, o Trojica blažena,
čast Očetu, njega Sinu, ista Duhu Svetemu.
Vse stvari pojo naj hvalo troedinemu Bogu. Amen.

[L]

Odpev 1 Moja duša je žalostna do smrti, ostanite tukaj in čujte z menoj, govori Jezus.

[D]

Ps 41   Hrepenenje po Bogu in po njegovem svetišču

Kdor je žejen, naj pride; kdor hoče, naj vzame žive vode (Raz 22,17).

 

O Bog, kakor jelen hrepeni po studencu, *

tako moja duša koprni po tebi.

Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu. *

Kdaj pride čas, ko bom gledal Božje obličje? —

 

Solze so moj kruh, noč in dan jokam, *

kar naprej mi govorijo: »Kje je tvoj Bog, tvoje upanje?«

Srce se mi stiska od bolečine, *

ko se spominjam srečnih časov.

Takrat sem hodil z množico k sveti Božji hiši, *

med radostnim in hvalnim petjem v prazničnem zboru.  —

 

Zakaj si žalostna, moja duša, *

zakaj se vznemirjaš?

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil, *

on je moj Bog in moj rešitelj.

Do kraja sem obupan, *

zato se te spominjam, ko sem tako daleč od tebe.

Kakor silni vrtinci med bobnečimi slapovi *

so čezme pridrli vsi tvoji valovi. —

 

Gospod, ves dan mi bodi naklonjen, *

da te bom ponoči hvalil, Bog mojega življenja.

Pravim Bogu: »Moj zavetnik, zakaj me pozabljaš? *

Zakaj hodim žalosten, ko me stiska sovražnik?«

V težavah sem, sovražniki se mi rogajo; *

kar naprej slišim: »Kje je tvoj Bog, tvoje upanje?« —

 

Zakaj si žalostna, moja duša, *

zakaj se vznemirjaš? 

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil, *

on je moj Bog in moj rešitelj. —

[L]

Odpev 1 Moja duša je žalostna do smrti, ostanite tukaj in čujte z menoj, govori Jezus.
Odpev 2 Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan.

[D]

Sir 36,1–7.10–13  Molitev za Božje varstvo

To je večno življenje, da spoznajo tebe, edinega pravega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa (Jn 17,3).

 

Usmili se nas in poglej nas, Bog vesoljstva, *

pokaži nam luč svojega usmiljenja.

Vlij narodom spoštovanje do tebe, *

da te bodo iskali.

Naj spoznajo, da ni Boga razen tebe, *

naj pripovedujejo o tvojih čudovitih delih. —

 

Vzdigni svojo roko nad tuje narode, *

da bodo videli tvojo vsemogočnost.

Kakor si se nad nami izkazal svetega pred njimi, *

tako se nad njimi izkaži velikega pred nami.

Naj spoznajo, kot smo mi spoznali, *

da ni Boga, Gospod, razen tebe.

Obnovi svoja znamenja in ponovi čudovita dela, *

poveličaj svojo vsemogočno desnico. —

 

Zberi vse razkropljene otroke svojega ljudstva, *

tvoja last so od vsega začetka.

Naseli jih v obljubljeni deželi, *

naj razglašajo tvoja velika dela. —

 

Usmili se, Gospod, svojega ljudstva, *

ki se imenuje po tvojem imenu.

Sprejmi svoje izvoljene, *

ki si jim dal čast svojega prvorojenca. —

 

Usmili se mesta svoje svetosti, *

Jeruzalema, kraja svojega bivališča.

Napolni ves Sion s svojimi hvalnicami *

in svoje ljudstvo s svojim veličastvom. —

[L]

Odpev 2 Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan.
Odpev 3 Jezus, začetnik in dopolnitelj naše vere, je sprejel sramotni križ in je sedaj v Božji slavi.

[D]

Ps 18 A Hvalnica Bogu Stvarniku

Obiskal nas je Vzhajajoči z višave …, da naravná naše noge na pot miru (Lk 1,78.79).

 

Nebesa razglašajo Božje veličastvo *

in nebo oznanja, da je Božje delo.

Dan podaja besedo dnevu, *

noč pripoveduje noči. —

 

To niso besede in niso govori, *

njihov glas je neslišen.

Vendar se njih sporočilo razlega po vsej zemlji *

in do konca sveta gre ta govorica. —

 

Na nebu je postavil šotor soncu, *

ki prihaja kakor ženin iz svoje izbe.

Kakor junak, ki teče po poti, *

veselo pošilja svoje žarke. —

 

Na vsej poti od vzhoda do zahoda *

se nič ne odtegne njegovemu žaru. —

[L]

Odpev 3 Jezus, začetnik in dopolnitelj naše vere, je sprejel sramotni križ in je sedaj v Božji slavi.
Kratko berilo (Jer 11,19–20)
Kakor krotko jagnje sem bil, ki ga peljejo v zakol. Nisem vedel, da so kovali zle naklepe proti meni: Pokončajmo drevo z njegovim sadom vred in iztrebimo ga iz dežele živih, da se ne bo več omenjalo njegovo ime! Ti pa, Gospod vesolja, sodiš pravično in preiskuješ srca; ti sam jim boš povrnil, zakaj tebi sem zaupal svojo pravdo.
Spev z odpevom

S svojo krvjo si nas odrešil, Gospod.
S svojo krvjo si nas odrešil, Gospod.

Iz vsakega rodu in jezika, ljudstva in naroda.
S svojo krvjo si nas odrešil, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
S svojo krvjo si nas odrešil, Gospod.

Odpev k Hvaljen Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa te poznam, ker si me ti poslal.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa te poznam, ker si me ti poslal.
Prošnje

V duhu se združimo z vesoljno Cerkvijo, ki te dni obhaja spomin Gospodovega trpljenja, in goreče prosímo:

Gospod, s svojim trpljenjem nas zveličaj.

Jezus, Gospod vsega stvarstva, za trideset srebrnikov te je Juda prodal tvojim sovražnikom,

– daj nam prave modrosti, da bomo vedno tebe in tvoje prijateljstvo bolj cenili kot vse drugo.

Gospod, s svojim trpljenjem nas zveličaj.

V vrtu Getsemani si rekel: Moja duša je žalostna do smrti,

– spominjaj se, kako smo brez moči pred trpljenjem in smrtjo.

Gospod, s svojim trpljenjem nas zveličaj.

Začetnik življenja in vzor vsake svetosti, pa obsojen na smrt,

– oprosti nas krivde in reši nas, ki zaslužimo obsodbo.

Gospod, s svojim trpljenjem nas zveličaj.

Odrešenik sveta, bil si križan med dvema razbojnikoma,

– razodeni v svetnikih moč svojega odrešenja.

Gospod, s svojim trpljenjem nas zveličaj.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, v svoji slabosti omagujemo. Naj nas poživlja trpljenje Kristusa, tvojega Sina, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od ponedeljka II. tedna

Lastno

odpev, berilo, sklepna prošnja

Opoldne

[D]

Pesem v velikem tednu

Vsi verni veselimo se,
obhajajmo rešenja dni:
naš Jezus, vseh odrešenik,
vladarja smrti zmagal je.

 

Z zelenimi mladikami
vse ljudstvo h Kristusu hiti:
»Hozana, Davidov ti sin!«
mu kličejo, prepevajo.

 

Hitimo k njemu tudi mi,
saj kralj je naš dobrótljivi;
zelenje vzeli smo v roké
in pesmi naše ga slavé.

 

Naj milost Božja nas z neba
očisti grehov, reši zla,
da z dušo, vso očiščeno,
Gospodu hvalo pojemo.

 

Bogu Očetu slava, čast,
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

[L]

Opoldne
Kakor mene pozna Oče, tako jaz poznam Očeta in življenje dam za svoje ovce, govori Gospod.

[D]

Ps 118,41–48 (VI)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, naj me doseže tvoje usmiljenje, *

pomagaj mi, kakor si obljubil.

Tako bom odgovoril svojim sramotilcem, *

ker zaupam v tvojo besedo. —

 

Naj ne neham oznanjati besede resnice, *

ker zaupam v tvoje načrte.

Spolnjeval bom tvojo postavo *

vedno in na veke.  —

 

Hodil bom po varni poti *

in spoštoval tvoje zapovedi.

Govoril bom o tvoji volji pred vladarji, *

ne da bi zardeval. —

 

Veselil se bom tvojih odločitev, *

nad vse jih cenim.

Spoštujem tvoje zakone in jih ljubim, *

premišljujem tvoje postave. —

Ps 39,2–14.17–18  Zahvala in prošnja za pomoč

Daritve in žrtve nisi hotel, a telo si mi pripravil (Heb 10,5).

I

Trdno sem upal v Gospoda; *

sklonil se je k meni in uslišal moje vpitje.

Potegnil me je iz gnojne jame, *

dvignil me je iz blatne mlakuže.

Moje noge je postavil na varno *

in utrdil moje korake.

Navdihnil mi je novo pesem Gospodu, *

hvalno pesem našemu Bogu. —

 

Mnogi bodo to videli in se bali, *

zaupali bodo v Gospoda.

Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda, *

ki ne hodi za domišljavci in ne leta za maliki.

Moj Gospod in moj Bog, storil si tako velika čuda, *

da jih ni moč ne opisati ne prešteti.

V tem, kar misliš za nas storiti, *

te nihče ne dosega. —

 

Žrtev in daritev nisi hotel, *

odprl pa si mi ušesa, da te poslušam.

Daritev za grehe nisi terjal; *

tedaj sem rekel: »Glej, prihajam.

Prihajam, da izvršim tvojo voljo, *

kot je pisano o meni v tvoji knjigi.

Spolnjevati hočem tvojo voljo, *

tvojo postavo nosim v svojem srcu.« —

II

Tvojo svetost bom poveličeval na javnem zboru; *

Gospod, ti sam veš, da ne bom molčal.

Tvoje pravičnosti ne bom skrival v svojem srcu, *

pripovedoval bom o tvoji zveličavni pomoči.

Na velikem zboru bom govoril *

o tvoji zvestobi in tvoji dobroti. —

 

Ti pa, Gospod, ne odteguj mi svojega usmiljenja, *

vedno naj me podpirata tvoja milost in resnica.

Zasule so me nesreče, ki jih ni konec: *

krivd sem si nakopal toliko, da iz njih ne morem.

Več jih je kot las na moji glavi, *

če pomislim nanje, mi pogum upade. —

 

Blagovoli me, Gospod, rešiti, *

Gospod, hiti mi pomagat.

V tebi naj se veselijo in radujejo *

vsi, ki te iščejo.

Tisti, ki čakajo pomoči od tebe, *

naj vedno govorijo: »Gospod, moj Bog, kako si velik!« —

 

Jaz pa sem siromak in beden, *

toda Gospod skrbi za mene.

Ti si moj pomočnik in rešitelj, *

moj Bog, nikar se ne mudi. —

Opoldne
Kakor mene pozna Oče, tako jaz poznam Očeta in življenje dam za svoje ovce, govori Gospod.
Opoldne

Kratko berilo (Jer 18,20b)
Spomni se, Gospod, kako sem stal pred tabo, da bi v njih prid govoril, da bi od njih odvrnil tvojo jezo.

– Res je nosil naše trpljenje
– in si naložil naše bolečine.
Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, v svoji slabosti omagujemo. Naj nas poživlja trpljenje Kristusa, tvojega Sina, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od ponedeljka II. tedna

Lastno

1. odpev, 2. odpev, 3. odpev, berilo, spev z odpevom, odpev k Moja duša, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Pesem v velikem tednu
Kraljevo znamenje, o križ,
kako v skrivnosti se blestiš:
Gospod, ki je ustvaril svet,
na lesu križa je razpet.

 

O krasno, slavljeno drevo,
škrlatno zaljšano s krvjo,
izbrano, da tvoj srečni les
dotika kralja se nebes.

 

Pozdravljen križ, presvet oltar,
daruje tu se naš Vladar:
Življenje pretrpi tu smrt,
življenje s smrtjo obudi.

 

Pozdravljen križ, edini up
v teh velikih in svetih dneh,
pomnoži dobrim milosti,
izbriši krivdo grešnikom.

 

Trojica, vir zveličanja,
naj sleherni te duh slavi
in po skrivnosti križa nam
odpri nebesa, sveti raj. Amen.

[L]

Odpev 1 Trpeči Jezus ni imel lepote, obličje je imel zmaličeno od bolečin.

[D]

Ps 44   Svatovska pesem za Kristusa Kralja

Glejte, Ženin gre, pojdite mu naproti! (Mt 25,6).

I

Iz srca mi vre vesela pesem; *

te besede posvečujem kralju.

Rad bi porabil vse svoje sposobnosti, *

da bi zapel hvalno pesem tebi. —

 

Ti si najlepši, *

najlepši med človeškimi sinovi.

Milina je razlita na tvojih ustnicah, *

Bog te je res blagoslovil za vse veke. —

 

Mogočni junak, opaši si meč okoli ledij, *

ponosno stopaj z njim v svojem veličastvu.

Bojuj se za resnico in pravico: *

tvoja desnica bo delala čudovita dela.

Zmagal boš in ljudstva ti bodo pokorna, *

v živo boš zadel svoje sovražnike. —

 

Božanski kralj, tvoj prestol je postavljen na vekov veke, *

žezlo tvojega kraljestva je žezlo pravičnosti.

Ljubiš pravico in sovražiš krivico, *

Bog, tvoj Bog, te je osrečil bolj kot druge kralje.  —

 

Tvoja oblačila diše po dragocenih dišavah, *

razveseljuje te pesem v razkošnih dvoranah.

Kraljevske hčere ti prihajajo naproti, *

vsa v zlatu stoji kraljica na tvoji desnici. —

[L]

Odpev 1 Trpeči Jezus ni imel lepote, obličje je imel zmaličeno od bolečin.
Odpev 2 Svojemu služabniku bom dal množice, ker je zanje dal življenje.

[D]

II

Prisluhni, nevesta, poglej in poslušaj; *

pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta.

Kralj se veseli tvoje lepote, *

on je tvoj gospod, njemu se pokloni.

Glej, tuja ljudstva prihajajo z darovi, *

najbogatejši se potegujejo za tvojo naklonjenost. —

 

Kraljeva nevesta blesti v vsej svoji krasoti, *

njen plašč je okrašen z biseri in zlatom.

V dragoceni obleki jo peljejo k ženinu; *

družice jo spremljajo, da se mu poklonijo.

Veseli jih vodijo in vriskajo, *

ko vstopajo v kraljevo palačo. —

 

Dobil boš sinov, vrednih tvojih očetov, *

postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Proslavljal bom, kralj, tvoje ime od roda do roda *

in ljudstva te bodo slavila na veke. —

[L]

Odpev 2 Svojemu služabniku bom dal množice, ker je zanje dal življenje.
Odpev 3 Bog nas je obdaril v svojem ljubljenem Sinu, v njem imamo odrešenje po njegovi krvi.

[D]

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

[L]

Odpev 3 Bog nas je obdaril v svojem ljubljenem Sinu, v njem imamo odrešenje po njegovi krvi.

Kratko berilo (Rim 5,8–9)
Bog skazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus za nas umrl, ko smo bili še grešniki. Mnogo bolj bomo torej zdaj, ko smo z njegovo krvjo opravičeni, po njem božje jeze rešeni.

Spev z odpevom

Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Odpev k Moja duša Kakor je Mojzes povzdignil v puščavi kačo, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel po njem večno življenje.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Kakor je Mojzes povzdignil v puščavi kačo, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel po njem večno življenje.
Prošnje

Počastimo Kristusa, ki nam je obljubil, da bo s svojega križa vse pritegnil k sebi, in ga prosímo:

Gospod Jezus, tvoj križ je naše upanje.

Gospod, na Oljski gori si občutil zapuščenost in osamljenost ter si v veliki bridkosti Očeta prosil tolažbe,

– poslušaj vzdihovanje in prošnje množice trpečih.

Gospod Jezus, tvoj križ je naše upanje.

Med tvojim smrtnim bojem na križu je mrak pokril zemljo,

– daj ljudem spoznati, da je brez tvoje luči vse temno.

Gospod Jezus, tvoj križ je naše upanje.

S tvojo smrtjo je bila porušena ločilna stena razločevanja in sovraštva,

– naj ljudje spoznajo, da je tvoj evangelij edina pot resničnega miru in rodovitnega sodelovanja.

Gospod Jezus, tvoj križ je naše upanje.

Tvoja smrt je začetek nove dobe,

– privedi vse ljudi na pot resnične svobode in novega stvarstva.

Gospod Jezus, tvoj križ je naše upanje.

S križa si zaklical z močnim glasom in poln ljubezni do vseh ljudi izdihnil,

– sprejmi v svoje večno kraljestvo naše brate in sestre, ki so s teboj prestopili prag večnosti.

Gospod Jezus, tvoj križ je naše upanje.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, v svoji slabosti omagujemo. Naj nas poživlja trpljenje Kristusa, tvojega Sina, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Ponedeljek

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

V prvem, tretjem in petem postnem tednu 'Končujemo današnji dan', v drugih tednih pa 'O Kristus, ti si luč in dan'

Pesem

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Psalmi

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

Hvaljen Bog, ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi (2 Kor 1,3.4).

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9–10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost. Po Kristusu, našem Gospodu.

Blagoslovni vzklik

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

Pod tvoje varstvo pribežimo,

o sveta Božja Porodnica.

Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti,

o častitljiva in blagoslovljena Devica.

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2019