Brevir za 16. oktober 2019

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Gospod, ustvaril si, prenovil svet,
edino ti si kralj brez konca let,
usliši naše prošnje in naš spev,
predobri Bog.

 

Glej, molimo te v zarji jutranji,
naj spevi naši ti ugajajo,
pridruži zborom svojim angelskim
nas v večnosti.

 

Naj dnevi v zvestem delu nam teko,
v poštenju vedno naj ti služimo,
skušnjave grešne premagujemo,
te prosimo.

 

Razvnemi s svojim ognjem nam srce,
da bomo čisti v sveti zbranosti
s prižganimi svetilkami v rokah
te čakali.

 

Kot večnemu Očetu vse nebo
in sveti vsi Zveličarju pojo,
tako naj Svetega Duha časti
vse zemlje krog. Amen.

 

2. Med letom podnevi
O Kristus, prava luč, življenja vir,
veselje in svetost, dobrota vsa,
odrešil si nas s smrtjo in krvjo
na Golgoti.

 

Ljubezen svojo v naše duše vlij
in v srcih plamen žive vere vžgi,
podéli nam ljubezen do ljudi
in jo krepčaj.

 

Od nas odvračaj hudega duha
in tvoja moč naj zlomi ost pekla,
z nebes nam pošlji Svetega Duha,
da nas podpre.

 

Očetu bodi slava večnemu
in Sinu, tudi Duhu Svetemu,
Trojici sveti, Bogu vsa oblast
na vekomaj. Amen.

Ps 102 Hvalnica Gospodovemu usmiljenju

Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda, *

njegovo sveto ime naj slavi vse moje bitje.

Iz vsega srca bi ga rad hvalil, *

in nobene njegovih dobrot ne pozabil. —

 

On odpušča vse moje krivde, *

ozdravlja vse moje slabosti.

Rešuje moje življenje smrti, *

venča me z milostjo in usmiljenjem.

Z dobrotami nasičuje moje življenje *

in mladost se mi obnavlja kakor orlu. —

 

Gospodova dela so pravična, *

vsem zatiranim vrača pravico.

Pokazal je Mojzesu svoja pota, *

Izraelovim sinovom svoja dela. —

Gospod je milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in zelo milosrčen.

Ne spominja se več naših grehov, *

njegova nevolja ne traja dolgo.

Ne ravna z nami po naših grehih, *

ne vrača nam po naših krivdah. —

 

Kakor se nebo visoko boči nad zemljo, *

tako njegova ljubezen objema vse, ki ga spoštujejo.

Kakor je sončni vzhod daleč od zahoda, *

odriva od nas naše pregrehe.

Kakor je oče usmiljen z otroki, *

tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo. —

 

Dobro ve, kakšni smo, saj nas je ustvaril, *

spominja se, da smo iz zemlje.

Človekovi dnevi so kakor trava, *

razcveti se kakor roža na polju.

Komaj veter vanjo zaveje, že ji cvetje odpade, *

kmalu se nihče več ne spominja, kje je cvetela. —

Gospodova ljubezen traja vekomaj *

do vseh, ki mu ljubezen vračajo.

Ródu za rodom je naklonjen, če je zvest njegovi zavezi, *

če se spominja njegovih zapovedi in jih spolnjuje.

Gospod je postavil svoj prestol v nebesih, *

gospoduje vsemu vesolju. —

 

Slavite Gospoda njegovi angeli, vi močni junaki, *

ki poslušate in izvršujete njegovo besedo.

Slavite Gospoda, vsi angelski zbori, *

Božji služabniki, ki spolnjujete njegova povelja.

Vse Božje stvari, slavite Gospoda *

na vseh krajih njegovega vladarstva.

Tudi jaz ga bom hvalil *

z dušo in telesom. —

– Gospod, naj doumem smisel tvojih zapovedi
– in premišljujem tvoja čudovita dela.

 

Gospod mi je dal videti velikega duhovnika Jozueta. Stal je pred angelom Gospodovim, in ob njegovi desnici je stal satan, da bi ga zatožil.

Gospodov angel pa je rekel satanu: »Gospod ti zapoveduje molk, satan! Umolkni pred Gospodom, ki je izvolil Jeruzalem! Mar ni ta kot ogorek, ki so ga iz ognja potegnili?« Jozue pa je imel na sebi umazano oblačilo, tak je stal pred Gospodovim angelom. Ta je spregovoril in velel svojim služabnikom: »Slecite mu umazano oblačilo!« Njemu pa je rekel: »Glej, odvzamem ti tvojo krivdo in te oblečem v dragocena oblačila.« Nato je velel: »Denite mu na glavo čisto pokrivalo.« Dali so mu na glavo čisto pokrivalo in ga oblekli v bela oblačila. Gospodov angel pa je stal zraven.

Potem je angel Gospodov zagotovil Jozuetu, rekoč: »Tako govori Gospod nad vojskami: Če boš hodil po mojih potih in se držal mojih naredb, boš vladal mojo hišo in čuval moje dvore, in dal ti bom prost dostop pri teh, ki stoje tu. Poslušaj torej, veliki duhovnik Jozue, ti in tvoji tovariši, ki sede pred teboj, zakaj vi ste možje slutnje: Glejte, pripeljem svojega služabnika, mladiko. Glejte, kamen, ki ga položim pred Jozueta, na tem kamnu je sedmero očes, glejte, vanj vdolbem napis, govori Gospod nad vojskami, in odpravim krivico te dežele v enem dnevu! Tisti dan, govori Gospod nad vojskami, boste vabili vsak svojega soseda pod trto in pod smokvo.«

Angel, ki je z menoj govoril, me je zopet zbudil, kakor človeka, ki se je prebudil iz svojega spanja. In mi je rekel: »Kaj vidiš?« Odgovoril sem: »Vidim zlat svečnik; na vrhu je oljnica s sedmerimi svetilnicami, in svetilnice imajo sedmero stenjev. Ob strani stojita dve oljki, ena desno od oljnice, druga levo od nje.«

Spregovoril sem in sem rekel angelu, ki je z menoj govoril: »Kaj to pomeni, gospod?« Angel, ki je z menoj govoril, mi je odgovoril: »Ne veš, kaj to pomeni?« Odvrnil sem mu: »Ne, gospod.«

Spregovoril je in mi rekel: »To je Gospodova beseda Zerubabelu: Ne z močjo in ne s silo, temveč z mojim duhom, govori Gospod nad vojskami. Kdo si ti, velika gora, pred Zerubabelom? Ravnina postaneš! On bo dvignil glavni kamen do vrha ob glasnih vzklikih: Naj živi! Naj živi!«

Prišla mi je Gospodova beseda, rekoč: Zerubabelove roke so položile temelj tej hiši, in njegove roke jo bodo tudi dovršile. In spoznali boste, da me je k vam poslal Gospod nad vojskami. Zakaj kdo bo zaničeval dan skromnih začetkov? Ko bodo videli svinčnico v Zerubabelovih rokah, se bodo razveselili: Teh sedmero svetilnic je sedmero Gospodovih oči, ki preiskujejo vso zemljo.

Spet sem spregovoril in mu rekel: »Kaj pomenita ti dve oljki ob desni in ob levi strani svečnika?« Še sem dodal: »Kaj pomenita dve oljčni veji, ki skozi dve zlati cevi spuščata olje?« Odgovoril mi je: »Ne veš, kaj pomenita?« Odgovoril sem: »Ne, gospod!« In je rekel: »To sta dva maziljenca, ki stojita pred Gospodom vse zemlje.«

SPEV (Raz 11, 4. prim. 3)

Gospod bo dal dvema svojima pričama, * da bosta prerokovali.

To sta dve oljki in dva svečnika, ki stojita pred Gospodom zemlje, * da bosta prerokovali.

Sv. Maksim Spoznavalec (ok. 580-662), iz Carigrada pregnan na Kavkaz, mučenec za resnico, da je imel Kristus tudi človeško voljo

 

Luč na svetilniku je Očetova luč, prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na svet, naš Gospod, Jezus Kristus. Iz nas in naše snovi si je privzel telo in je postal ter se imenoval »svetilka«. Po naravi je Očetova modrost in Beseda, ki se po veri oznanja v božji Cerkvi. Oznanja jo življenje, ki v kreposti spolnjuje zapovedi in sveti med ljudmi, sveti »vsem, ki so v hiši«, to je v svetu, kakor pravi božja Beseda sama: Nihče ne prižiga svetilke in je ne postavlja pod mernik, temveč na svetilnik, da sveti vsem, ki so v hiši. Sam sebe jasno imenuje svetilko; čeprav je po naravi bil Bog, pa je po svojem sklepu postal človek.

Menim, da je David mislil na to, ko je Gospoda imenoval svetilko: Tvoja beseda mi je kakor svetilka, je kakor luč na moji poti. Moj Zveličar in moj Bog prežene sleherno temo nevednosti in hudobije in zato ga Sveto pismo imenuje svetilko.

Kristus sam je kot luč razpršil temo nevednosti, pregnal noč greha in hudobije in postal vsem pot do zveličanja. Vodi po poti kreposti in vednosti k Očetu vse, ki hodijo za njim v pravičnosti in spolnjujejo božje zapovedi. Sveto Cerkev pa je imenoval svetilnik. V njej po oznanjevanju kot luč sije božja beseda in se širi po svetu kakor po hiši. Vse razsvetljuje z božjo resnico, vse napolnjuje s spoznanjem Boga.

Božja beseda nikakor ne more ostati pod mernikom, saj zasluži, da jo Cerkev z vso častjo postavlja na najvišje mesto in se krasi z njeno veličino. Dokler se namreč beseda skriva pod črko postave, zastira večni sijaj. Naš razum nas namreč lahko zavede, ker je nagnjen k slabemu in ga lahko zasenči telesnost, da ne gleda duhovno. Razsvetljuje nas samo, če ga postavimo na svetilnik Cerkve, če gledamo in razumevamo božjo besedo v duhu in resnici. Črko postave je treba razumeti v duhu, sicer ostanemo zaprti v zunanji izraz besede in ne pridemo do resnice.

Ne postavljajmo torej pod mernik svetilke, ki jo prižigata spoznanje in kontemplacija pri bogočastju. Tako ne bomo krivi, da smo zadušili pod črko nedoumljivo moč modrosti. Postavimo jo na svetilnik Cerkve, na najvišji vrh resnične kontemplacije, odkoder bo vsem ljudem odkrivala sijaj božjih resnic.

SPEV (Jn 12,35.36; 9,39)

Hodite, dokler imate luč, da vas ne objame tema. * Dokler imate luč, verujte v luč, da boste otroci luči.

Jaz sem prišel na ta svet, da tisti, ki ne vidijo, spregledajo. * Dokler imate luč, verujte v luč, da boste otroci luči.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Iz tebe, Bog, izhaja luč,
pošiljaš bledo luno v noč,
čez dan pa sonce na nebo,
da vselej varno hodimo.

 

Spodbuja jutra zdaj nas žar,
da pojemo ti hvalnice.
Ozri na nas se milostno,
da tudi v nas bo vse svetlo.

 

Odvrača naj se duh od zmot,
gnusobe se ogibamo,
ne žalimo te z govorom
in ne z dejanji grešnimi.

 

Ko sonce bo zvečer zašlo,
naj v duši vera nam žari,
naj upanje tolaži nas,
ljubezen druži s Kristusom.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 107 Hvalnica Bogu in klic na pomoč

 

Moje srce je pripravljeno, zares pripravljeno, *

pel bom in igral svojemu Bogu.

Oglasita se harfa in citre, *

zbudimo jutranjo zarjo! —

 

Hvalil te bom, Gospod, med ljudstvi, *

igral ti bom med narodi.

Večja kot nebo je tvoja ljubezen, *

tvoja zvestoba presega oblake.

Vzvišen si, Gospod, nad nebesa, *

vsa zemlja je polna tvoje slave.

Usliši nas in s svojo močjo pomagaj, *

da bodo rešeni vsi, ki jih ljubiš. —

 

Bog govori iz svojega svetišča: *

»Slavil bom zmago, osvojil vse dežele.

Moje ljudstvo mi je krona, *

moji izvoljenci so moje žezlo.

Vsi narodi mi bodo služili, *

pridobim si vsa ljudstva.« —

 

Kdo nas popelje v njihova mesta, *

kdo nas povede v njihove trdnjave?

Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *

ker smo zaupali sami vase?

Daj nam pomoč zoper sovražnike, *

zakaj ničeva je človeška podpora.

Z Bogom bomo delali čudeže, *

ne bodo nam škodovali naši sovražniki. —

Iz 61,10–62,5 Prerok se veseli nad novim Jeruzalemom

 

Močno se veselim v Gospodu, *

moja duša se raduje v mojem Bogu.

Odel me je z oblačilom zveličanja, *

ogrnil me s plaščem pravičnosti.

Kakor ženina me je ovenčal, *

okrasil kakor nevesto.

Kakor zemlja daje rast zeliščem in vrt semenom, *

tako daje Bog, da raste pravičnost in slava med narodi. —

 

Ne bom nehal prositi in moliti *

za Božje ljudstvo in sveto mesto,

dokler ne zasije pravica kakor jutranja zarja *

in ne zagori odrešitev kakor plamenica. —

 

Tedaj bodo narodi videli tvojo pravičnost, *

vsi kralji tvoje veličastvo.

Klicali te bodo z novim imenom, *

ki ga bo Gospod določil.

Kot veličastna krona boš pred Gospodom, *

kot kraljevski okras pred svojim Bogom. —

 

Ne bodo te več imenovali »Zapuščena«, *

tvoje dežele ne bodo več klicali »Osamljena«.

Imenovali te bodo »Moja radost« *

in tvojo deželo »Poročena«.

Gospod te je spet vzljubil *

in bo s teboj prebival. —

 

Živel bo s teboj kakor ženin z nevesto, *

kakor svojo posest te bo varoval.

Kakor se ženin veseli neveste, *

tako se bo tvoj Bog veselil tebe. —

Ps 145 Zaupanje v Boga prinaša srečo

 

Hvali, moja duša Gospoda! *

Slavil bom Gospoda vse svoje življenje.

Prepeval bom svojemu Bogu, *

vse dokler bom živel. —

 

Ne zanašajte se na zemeljske veljake, *

na ljudi, ker pri njih ni rešitve.

Ko izdihnejo, se povrnejo v zemljo, *

tisti dan propadejo vsi njih načrti. —

 

Blagor mu, komur pomaga Bog naših očetov, *

blagor mu, ki v Gospoda zaupa.

Bog je ustvaril nebo in zemljo, *

morje in vse, kar v njem prebiva.

Bog je zvest na veke, *

zatiranim vrača pravico. —

 

Gospod daje kruha lačnim, *

Gospod osvobaja jetnike.

Gospod odpira oči slepim, *

Gospod dviga potrte.

Gospod varuje tujce, *

Gospod podpira sirote in vdove.

Gospod ljubi pravične, *

hudobnim razdira naklepe. —

 

Gospod bo kraljeval na veke: *

tvoj Bog bo od roda do roda. —

Kratko berilo  (5 Mz 4,39–40a)
Spoznaj danes in si vtisni v srce: Gospod je Bog zgoraj v nebesih in spodaj na zemlji, drugega ni! Spolnjuj njegove postave in zapovedi, ki ti jih zapovedujem.

Slavil bom Gospoda v vsakem času.
— Slavil bom Gospoda v vsakem času.

Vedno ga bom hvalil.
— Slavil bom Gospoda v vsakem času.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Slavil bom Gospoda v vsakem času.

Odpev k Hvaljen Služili bomo Gospodu v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Služili bomo Gospodu v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.

Kristus, odsvit Očetove slave, nas razsvetljuje s svojo besedo. Ljubeče ga prosimo:

Hvaljen ti, ki si začetek in konec naše vere,

– poklical si nas iz teme v svojo čudovito svetlobo.

Slepim si odprl oči, gluhim si dal, da so slišali,

– pomagaj nam v naši neveri.

Vedno naj ostanemo v tvoji ljubezni,

– naj se ne ločimo drug od drugega.

Daj, da bi zmagovali v skušnjavah in vzdržali v težavah,

– v sreči pa se ti zahvaljevali.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Gospod Bog, spomni se svoje svete zaveze, ki jo je obnovila in posvetila Jagnjetova kri. Tvoje ljudstvo naj prejme odpuščanje grehov in nenehno napreduje v odrešenju.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,145–152  (XIX)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, iz vsega srca te prosim: *

usliši me, tvoje zakone hočem spolnjevati.

Reši me, ko te kličem, *

naj ne pozabim tvoje postave. —

 

Pred jutranjim svitom prihajam in prosim, *

zaupam v tvoje obljube.

Vso noč ne zatisnem očesa, *

ker premišljujem tvoje besede. —

 

Gospod, poslušaj me, saj si dober, *

poživi me in mi pomagaj.

Bližajo se mi krivični preganjalci, *

daleč so od tvoje postave. —

 

Gospod, ti si pri meni, *

zvest si v svojih sklepih.

Že davno sem spoznal iz tvojih odločitev, *

da je tvoja postava nespremenljiva in trdna na veke. —

Ps 93   Gospod dobro plačuje in hudo kaznuje

O Bog, ki hudo kaznuješ, *

svojo moč zdaj pokaži.

Vstani, ki sodiš zemljo, *

povrni prevzetnim, kakor zaslužijo.

Gospod, kaj delajo grešniki, *

doklej se bodo ponašali?

Doklej bodo hudobni predrzno govorili *

in se bahali s svojimi uspehi? —

 

Gospod, tvoje ljudstvo teptajo, *

tvoje služabnike stiskajo.

Vdove in tujce morijo, *

pobijajo sirote.

Pa pravijo: »Gospod ne vidi, *

Bog nas niti ne opazi.« —

 

O neumno ljudstvo, ali ne boš spoznalo; *

nespametni, kdaj boste razumeli?

On, ki je napravil uho, naj bi ne slišal, *

on, ki je naredil oko, naj bi ne videl?

Kako naj ne kaznuje on, ki vzgaja narode *

on, ki uči ljudi modrosti?

Gospod pozna človekove misli; *

dobro ve, da so prazne. —

Gospod, blagor človeku, ki ga ti vzgajaš *

in poučuješ v svoji postavi.

V hudih dneh bo mirno počival, *

medtem ko se grešniku koplje jama.

Gospod ne zavrže svojega ljudstva, *

ne zapusti svojih služabnikov.

Sodbe bodo spet pravične *

in vsi pošteni se jih bodo držali. —

 

Kdo mi pride na pomoč zoper hudodelce, *

kdo mi pomaga zoper krivičnike?

Da mi ni Gospod pomagal, *

bi bilo že skoraj konec mojega življenja.

Ko mislim, da moja noga omahuje, *

me tvoja milost, Gospod, podpira.

Ko se mi v srcu skrbi množijo, *

me razveseljuje tvoja tolažba. —

 

Mar soglašaš s krivično sodbo, *

ki odobrava hudobijo v imenu pravice?

Ogrožajo življenje pravičnega, *

nedolžnega krivično obsojajo.

Toda Gospod me trdno brani, *

Bog je moje zavetje, vanj zaupam.

Krivične bo ugonobila njih krivica, *

njih lastna zloba jih bo uničila.

Končno bo Gospod, naš Bog, uničil *

hudobijo in krivico. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Počasi sonce gre v zaton,
goré zapušča žalostno,
gozdove, polja in vode,
da v jutru spet nam zažari.

 

Ko ves se svet ovije v mrak,
tišina, mir nas vse obda,
od dela se spočijemo
in novih sil naberemo.

 

Bogastvo našega duha
je v trdnem upanju v Boga
in v živi veri v Jezusa,
ki je podoba Očetova.

 

Odsvit je večnega Boga,
začetka, konca ne pozna.
Po njem vsa zemlja hrepeni
in večno ga nebo slavi.

 

Za zmeraj naj nas tvoj sijaj
razveseli in vekomaj
Očeta, Sina in Duha
slavili bomo iz srca. Amen.

Ps 138,1–18.23.24   Bog vse vidi in vse ve

Gospod, v dno duše gledaš in me poznaš do kraja, *

vidiš, naj sedim ali vstanem.

Od daleč že poznaš vse moje misli, *

naj ležim ali hodim.

Beseda mi še ni prišla na jezik, *

a tebi je že vse znano.

Od vseh strani me obdajaš, *

ne morem iz tvoje roke.

Prečudovita je zame tvoja vsevednost, *

previsoka je, da bi jo razumel. —

 

Kako naj se izmaknem tvoji moči, *

kam naj ubežim pred tvojim obličjem?

Če bi se povzpel v nebesa, si ondi, *

če stopim v podzemlje, spet najdem tebe.

Če bi me ponesle peruti jutranje zarje, *

bi me tja vodila tvoja roka.

Če bi prebival na koncu morja, *

bi me tam držala tvoja desnica.

Če bi rekel: »Vsaj tema me bo zakrila,« *

tudi ta tema ne bo temna.

In če me bo noč obdala namesto dneva, *

bo ta noč kot dan svetila. —

Gospod, ti si me vsega ustvaril, *

oblikoval si me v telesu moje matere.

Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen, *

ker so tvoja dela čudovita. —

 

Do dna me poznaš in ni ti bilo skrito, *

ko sem nastajal nevidno kakor v globinah zemlje.

Tvoje oči so videle moja dejanja *

in vsa si vpisal v knjigo življenja.

Vse moje dneve si že določil, *

še preden se je začenjal prvi.

O Bog, kako nedoumljiva je vsaka tvoja misel, *

še težje umljive so vse skupaj.

Če bi jih štel, jih je več kot peska, *

če bi jih preštel, te še vedno ne bi razumel. —

 

Preišči me, o Bog, preglej srce in vso notranjost, *

preizkusi me, spoznaj vse moje misli.

Glej, ali morda hodim po slabi poti; *

vodi me po pravi poti življenja. —

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

Kratko berilo  (1 Jn 2,3–6)
Po tem vemo, da poznamo Kristusa, če spolnjujemo njegove zapovedi. Kdor pravi: »Poznam ga,« pa njegovih zapovedi ne spolnjuje, je lažnik in v njem ni resnice. Kdor pa njegovo besedo spolnjuje, v tem je resnično Božja ljubezen dovršena. Po tem spoznamo, da smo v njem. Kdor pravi, da v njem ostane, mora tudi sam tako živeti, kakor je on živel.

Varuj nas, Gospod, kot zenico v očesu.
— Varuj nas, Gospod, kot zenico v očesu.

Skrij nas pod peruti svoje ljubezni.
— Varuj nas, Gospod, kot zenico v očesu.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Varuj nas, Gospod, kot zenico v očesu.

Odpev k Moja duša Dvigni svojo močno roko, Gospod, razkropi napuhnjene in povišaj nizke.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Dvigni svojo močno roko, Gospod, razkropi napuhnjene in povišaj nizke.

Dobrota nebeškega Očeta do njegovega ljudstva je neizmerna. Zato vzklikajmo z veselim srcem:

Svojega Sina nisi poslal na svet, da bi svet obsodil, marveč da bi se svet po njem zveličal,

– naj njegova slavna smrt obrodi v nas bogate sadove.

Svoje duhovnike si postavil za Kristusove služabnike in oskrbnike svojih skrivnosti,

– daj jim zvestobo do tebe, modrost in ljubezen.

Podpiraj vse, ki si jih poklical k popolni čistosti zaradi nebeškega kraljestva,

– da bodo hodili za tvojim Sinom v neoskrunjeni zvestobi.

Človeka si ustvaril kot moža in ženo, 

– ohranjaj vse družine v iskreni ljubezni.

Po Kristusovi žrtvi si ljudem odvzel grehe,

– podeli vsem rajnim odpuščanje grehov.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Usmiljeni Bog, lačne napolnjuješ z nebeškimi dobrinami. Obdari iz obilja svojega bogastva vse, ki smo potrebni tvoje pomoči.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Ps 129 Iz globočine kličem

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.