Brevir za 17. oktober 2019

Mučenec blaženi, ta dan
prinesel ti je zmago, čast,
ko za Boga prelil si kri,
prejel si venec večnosti.

 

Zaman krivičen se sodnik,
zaman krvnik se trudil je,
močnejša kakor vsa tema
je milost Božja zmagala.

 

Zdaj z angeli se veseliš,
v obleki svetli se bleščiš,
ki jo je Jagnjetova kri
oprala madežev strasti.

 

Prihíti in pomagaj nam,
da se usmili Kristus sam,
slabosti naše in vse zlo
od nas odvrne milostno.

 

Očeta, Sina in Duha
naj vdano moli zemlja vsa,
Boga, ki v rajski slavi zdaj
mučence venča z vso častjo. Amen.

Ps 43   Božje ljudstvo v stiski

O Bog, na lastna ušesa smo slišali, *

naši očetje so nam pripovedovali

o tvojih čudovitih delih, ki si jih storil *

v njihovih dneh, v dneh starodavnih.

Ti sam si izgnal druge narode, *

da si naredil prostor našim dedom.

Uničil si ljudstva, *

da si nje naselil v obljubljeni deželi. —

 

Niso si namreč osvojili dežele z mečem, *

niso zmagali z lastno roko.

Zmagovala je tvoja desnica in tvoja navzočnost, *

ker si bil z njimi sklenil zavezo. —

 

Ti si naš Bog, tebe priznavamo za Gospoda, *

ti si dal zmago svojemu ljudstvu.

S teboj smo premagali svoje sovražnike, *

v tvojem imenu smo prepodili svoje nasprotnike. —

 

Ne zanašamo se na svojo spretnost, *

ne prinaša nam zmage naše orožje.

Edino ti nam pripravljaš zmago nad sovražniki, *

nje pa ogrinjaš v sramoto.

Gospodova je zmaga in slava, *

njegovo ime bomo slavili na veke. —

Zdaj si nas pa zavrgel in osramótil, *

ne bojuješ se več z nami.

Zapodil si nas v beg pred sovražnikom *

in izročil v plen našim nasprotnikom.

Dal si, da delajo z nami kot s klavnimi ovcami, *

razkropil si nas med narode. —

 

Pod ceno si prodal svoje ljudstvo *

in pri tem nisi kaj prida zaslužil.

Dal si nas v sramotenje našim sosedom, *

da se nam rogajo in nas zasmehujejo.

Za svarilni zgled si nas postavil narodom, *

da zdaj ljudstva majejo z glavo nad nami. —

 

Vedno mislimo na svojo sramoto, *

obraz nam zaliva rdečica,

na ves glas nas sramotijo in zasmehujejo, *

sovražijo nas in preganjajo. —

– Bodi milostljiv, Gospod, svojemu služabniku.
– Uči me svojih zakonov.

 

Prišla je beseda Gospoda nad vojskami, rekoč: Tako govori Gospod nad vojskami: Ves gorim za Sion; zavoljo njega me vnema silno čustvo!

Tako govori Gospod: Vrnem se na Sion in sredi Jeruzalema bom prebival. Jeruzalem se bo imenoval zvesto mesto in gora Gospoda nad vojskami sveta gora.

Tako govori Gospod nad vojskami: Še bodo posedali po jeruzalemskih trgih starčki in starke, vsak s palico v roki zavoljo visoke starosti, in mestne ulice bodo polne dečkov in deklic, ki se bodo na trgih igrali.

Tako govori Gospod nad vojskami: Če se bo to zdelo čudežno ostanku tega ljudstva v tistih dneh, mar bo čudežno tudi v mojih očeh? govori Gospod nad vojskami.

Tako govori Gospod nad vojskami: Glej, rešil bom svoje ljudstvo iz dežele vzhajajočega sonca in iz dežele zahajajočega sonca. Pripeljem jih domov, da bodo zopet prebivali v Jeruzalemu. Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog v zvestobi in pravičnosti.

Tako govori Gospod nad vojskami: Utrdite si svoje roke, vi, ki ste slišali iz ust prerokov besede v teh dneh, ko je bil položen temelj za zidanje hiše Gospoda nad vojskami! Zakaj pred temi dnevi ni bilo plačila za ljudi in ne plačila za živino. Kdor je šel z doma ali se je vračal domov, ni bil varen pred sovražnikom, kajti pustil sem vsem ljudem, da so se dvigali drug proti drugemu. Proti ostanku tega ljudstva pa zdaj ne bom več tako ravnal, kakor sem v prejšnjih časih, govori Gospod nad vojskami. Temveč seme bo v miru, vinska trta bo dala svoj sad, zemlja bo dala svoje pridelke, nebo bo dalo svojo roso. Vse to izročim v dedno last ostanku tega ljudstva. Kakor ste bili prekletstvo med narodi, o hiša Judova in hiša Izraelova, tako vas rešim, da boste blagoslov! Ne bojte se! Naj bodo vaše roke močne!

Zakaj tako govori Gospod nad vojskami: Kakor sem sklenil, da vas pokorim, ko so me vaši očetje dražili, govori Gospod nad vojskami, in se nisem usmilil, tako sedaj sklenem dobro storiti Jeruzalemu in hiši Judovi. Ne bojte se! To so dela, ki jih izvršujte: Govorite resnico drug z drugim; na svojih sodiščih sodite pravično, z iskreno ljubeznijo do miru! Nihče naj ne izmišlja v svojem srcu nič hudega zoper svojega bližnjega in ne dajte se zavesti h krivi prisegi. Zakaj vse to sovražim, govori Gospod.

Tako govori Gospod nad vojskami: Prišla bodo ljudstva in prebivalci mnogih mest. Prebivalci enega mesta pojdejo k prebivalcem drugega mesta in poreko: »Pojdimo prosit milosti Gospoda in iskat Gospoda nad vojskami! Tudi jaz pojdem!« In prišla bodo mnoga ljudstva in močni narodi, da bi iskali Gospoda nad vojskami v Jeruzalemu in prosili Gospoda milosti.

Tako govori Gospod nad vojskami: Tiste dni bo deset mož iz narodov vseh jezikov prijelo judovskega moža za rob suknje in bodo rekli: »Z vami pojdemo, zakaj slišali smo, da je Bog z vami!«

SPEV (Zah 8, 7.9; Apd 3, 25)

Tako govori Gospod: Glej, rešil bom svoje ljudstvo iz dežele vzhajajočega sonca in iz dežele zahajajočega sonca. * Utrdite si svoje roke, vi, ki ste slišali iz ust prerokov besede v teh dneh.

Vi ste sinovi prerokov in zaveze, ki jo je Bog sklenil z vašimi očeti. * Utrdite si svoje roke, vi, ki ste slišali iz ust prerokov besede v teh dneh.

Sv. Ignacij Antiohijski (+ 107), učenec sv. Janeza, drugi naslednik sv. Petra v Antiohiji v Siriji, prijatelj sv. Polikarpa, pisec sedmih pisem krščanskim občinam s poti v smrt, mučenec

 

Vsem cerkvam pišem in naročam vsem, da rad umrjem za Boga, če vi ne preprečite. Prosim vas, ne bodite mi neprimerno naklonjeni! Pustite me, da bom hrana zverem, po katerih lahko pridem k Bogu. Božje zrno sem in zobje zveri me zmeljejo, da bom čist Kristusov kruh. Rajši se dobrikajte zverem, da mi postanejo grob in ne puste niti koščka mojega telesa, da ne bom po smrti komu v nadlego. Tedaj bom v resnici učenec Jezusa Kristusa, ko ne bo videl svet niti mojega telesa. Prosite zame Kristusa, da bom po tem orodju žrtev Bogu.

Nič mi ne bo koristil ves svet, nič kraljestva tega sveta. Bolje je zame, da umrjem v Jezusu Kristusu, kakor da kraljujem nad vso zemljo. Njega iščem, ki je za nas umrl; njega hočem, ki je zaradi nas vstal. Rojstvo se mi bliža. Prizanesite mi, bratje! Ne branite mi priti v življenje, ne želite, da umrjem! Ko želim biti božja last, me ne izročajte svetu in ne varajte me s tvarjo! Pustite me, da dosežem čisto luč! Ko pridem tja, bom človek. Dovolite mi, da posnemam trpljenje svojega Boga! Kdor ima njega v sebi, umej, kaj hočem, in imej sočutje z menoj, vedoč, kaj me stiska.

Vladar tega sveta me hoče ugrabiti in uničiti moje teženje k Bogu. Nihče izmed vas naj ga torej ne podpira; rajši držite z menoj, to je, z Bogom! Ne imejte na jeziku Jezusa Kristusa, medtem ko v srcu hrepenite po svetu! Zavist naj ne prebiva v vas! Niti če bi sam prišel in vas prosil, mi ne verjemite, ampak verjemite rajši temu, kar vam pišem. Živ namreč pišem, želeč umreti. Moja ljubezen je križana in v meni ni ognja, ki ljubi tvar, ampak živa in goreča voda je v meni, ki mi od znotraj kliče: »Semkaj k Očetu!« Ne veselim se minljive hrane, ne naslad tega življenja. Kruha božjega hočem, ki je telo Jezusa Kristusa, iz Davidovega rodu; in za pijačo hočem njegove krvi, ki je neminljiva ljubezen.

Nič več nočem po človeško živeti. A to se mi bo zgodilo, ako vi hočete. Hotite, da boste tudi vi našli dobrohotnost! Kratko je pismo, s katerim vas prosim; verjemite mi! In Jezus Kristus vam bo razodel, da so te moje besede resnične, nelažniva usta, po katerih je Oče resnično govoril. Prosite zame, da to dosežem. Ne pišem vam po svojem mesenem nagnjenju, ampak po božji volji. Ako bom trpel, ste mi hoteli dobro; ako bom izvržen, ste me sovražili.

 

Nič vam ni prikrito, če verujete v Jezusa Kristusa in ga ljubite, to je namreč začetek in dopolnitev življenja. * Kajti vera je začetek, ljubezen pa dopolnitev.

Prizadevajte si za krotkost, obnovite se v veri, ki je Gospodovo telo, in v ljubezni, ki je kri Jezusa Kristusa. * Kajti vera je začetek, ljubezen pa dopolnitev.