Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura
Povabilo
Začetek
Gospod, odpri moje ustnice,
- da bom oznanjal tvojo hvalo.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
Pridite, prepevajmo Gospodu, *
vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.
Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *
z veselimi spevi ga hvalimo.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
veliki vladar nad vsemi vladarji.
V njegovi roki so globine zemlje, *
višine gorá so njegove.
Njegovo je morje, on ga je naredil, *
njegova je zemlja, on jo je ustvaril.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.
On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *
on nas živi in vodi kot svoje ovce.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.
Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *
čeprav so videli moja dela.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.
Potem sem v svoji nevolji prisegel: *
Ne bodo videli obljubljene dežele.«
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
Bogoslužno branje
Psalmi so od četrtka IV. tedna
Lastno
vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
[D]
Ob delavnikih
Ugoden, bratje, zdaj je čas,
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.
Zdaj dnevi so zveličanja,
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.
Pomagaj nam, o dobri Bog,
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.
Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.
1 Odpev Zmaguje Božja roka in njegova navzočnost.
Ps 43 Božje ljudstvo v stiski
V vsem tem zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil (Rim 8,37).
I
O Bog, na lastna ušesa smo slišali, *
naši očetje so nam pripovedovali
o tvojih čudovitih delih, ki si jih storil *
v njihovih dneh, v dneh starodavnih.
Ti sam si izgnal druge narode, *
da si naredil prostor našim dedom.
Uničil si ljudstva, *
da si nje naselil v obljubljeni deželi. —
Niso si namreč osvojili dežele z mečem, *
niso zmagali z lastno roko.
Zmagovala je tvoja desnica in tvoja navzočnost, *
ker si bil z njimi sklenil zavezo. —
Ti si naš Bog, tebe priznavamo za Gospoda, *
ti si dal zmago svojemu ljudstvu.
S teboj smo premagali svoje sovražnike, *
v tvojem imenu smo prepodili svoje nasprotnike. —
Ne zanašamo se na svojo spretnost, *
ne prinaša nam zmage naše orožje.
Edino ti nam pripravljaš zmago nad sovražniki, *
nje pa ogrinjaš v sramoto.
Gospodova je zmaga in slava, *
njegovo ime bomo slavili na veke. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Zmaguje Božja roka in njegova navzočnost.
2 Odpev Gospod se ne bo obrnil od nas, če ga bomo prosili.
II
Zdaj si nas pa zavrgel in osramótil, *
ne bojuješ se več z nami.
Zapodil si nas v beg pred sovražnikom *
in izročil v plen našim nasprotnikom.
Dal si, da delajo z nami kot s klavnimi ovcami, *
razkropil si nas med narode. —
Pod ceno si prodal svoje ljudstvo *
in pri tem nisi kaj prida zaslužil.
Dal si nas v sramotenje našim sosedom, *
da se nam rogajo in nas zasmehujejo.
Za svarilni zgled si nas postavil narodom, *
da zdaj ljudstva majejo z glavo nad nami. —
Vedno mislimo na svojo sramoto, *
obraz nam zaliva rdečica,
na ves glas nas sramotijo in zasmehujejo, *
sovražijo nas in preganjajo. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Gospod se ne bo obrnil od nas, če ga bomo prosili.
3 Odpev Vzdigni se, Gospod, ne zavrzi nas za zmeraj.
III
Vse to nas je zadelo, čeprav te nismo pozabili *
in čeprav nismo prelomili tvoje zaveze.
Svojega srca nismo odvrnili od tebe *
in s tvoje poti nismo krenili.
Potopil si nas v globoko žalost *
in nas v smrtno temo pogreznil. —
Če bi bili tebe, svojega Boga, pozabili *
in roke stegovali k tujim bogovom:
Mar ne bi ti, o Bog, za to vedel, *
saj poznaš srca in njih skrivnosti?
Glej, zaradi tebe nas vsak dan morijo, *
imajo nas za klavne ovce. —
Gospod, zakaj spiš, prebudi se vendar, *
nikar nas ne zavrzi za zmeraj.
Zakaj skrivaš svoje obličje, *
pozabljaš našo bedo in stisko? —
V prah si nas ponižal, *
na tleh ležimo z obrazom na zemlji.
Vstani in nam pomagaj, *
reši nas, saj si usmiljen. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Vzdigni se, Gospod, ne zavrzi nas za zmeraj.
[L]
- Kdor premišljuje Gospodovo postavo,
- bo obrodil dober sad ob svojem času.
PRVO BERILO
Začetek druge Mojzesove knjige (1,1-22)
Zatiranje Izraela
To so imena Izraelovih sinov, ki so prišli v Egipt z Jakobom; vsak je prišel s svojo rodbino: Ruben, Simeon, Levi in Juda; Isahar, Zabulon in Benjamin; Dan in Neftali; Gad in Aser. Bilo pa je vseh Jakobovih potomcev sedemdeset oseb. Jožef pa je bil že v Egiptu. Potem je Jožef umrl in vsi njegovi bratje in vsa ta rodovina. Izraelovi sinovi pa so narastli, se razširili in razmnožili in postali silno močni, tako da jih je bila dežela polna.
Tedaj je nastopil nov kralj v Egiptu, ki ni poznal Jožefa. Rekel je svojemu ljudstvu: »Glejte, ljudstvo Izraelovih sinov je številnejše in močnejše od nas. Dajte, ravnajmo modro z njim, da se ne razmnoži in se ob kaki vojski ne pridruži našim sovražnikom, da se ne bo vojskovalo zoper nas in odšlo iz dežele!«
Postavili so torej nad njim rabotne priganjače, da bi ga stiskali s težkimi deli; tako je zidalo za faraona mesti za skladišča, namreč Pitom in Rameses. A čim bolj so ga tlačili, tem bolj se je množilo in tem bolj se je širilo, tako da jih je bilo groza pred Izraelovimi sinovi. In Egipčani so nalagali Izraelovim sinovom dela s hudo silo. Grenili so jim življenje s trdim delom z ilovico in opeko in z vsakršnim delom na polju, z vso raboto, h kateri so jih hudo silili.
Potem je egiptovski kralj naročil hebrejskima babicama, katerih ena se je imenovala Sefora, druga pa Fua: »Ko pomagata Hebrejkam pri porodu, glejta na spol: če je deček, ga usmrtita, če pa deklica, naj živi!« Babici pa sta se bali Boga in nista delali, kakor jima je naročil egiptovski kralj, ampak sta pustili dečke živeti.
Zato je poklical egiptovski kralj babici in jima rekel: »Zakaj sta to storili in pustili dečke živeti?« Babici sta odgovorili faraonu: »Hebrejke niso kakor egiptovske žene; krepke so: preden pride k njim babica, porodijo.« In Bog je storil babicama dobro; ljudstvo pa se je množilo in postalo silno močno. Ker sta se babici bali Boga, jima je dal številen zarod.
Nato je faraon vsemu ljudstvu ukazal: »Vsakega dečka, ki se rodi, vrzite v Nil, vsako deklico pa pustite pri življenju!«
SPEV (1 Mojz 15, 13-14; Iz 49, 26)
Bog je rekel Abrahamu: Zapomni si, da bodo tvoji potomci tujci v deželi, ki ne bo njihova, in sužnji in stiskani štiristo let. * A tudi narodu, ki mu bodo sužnji, bom sodil.
Jaz, Gospod, sem tvoj rešitelj in tvoj odkupitelj. * A tudi narodu, ki mu bodo sužnji, bom sodil.
DRUGO BERILO
Sv. Leon Veliki (papež od 440-461), pisec številnih pisem in govorov, iz katerih odsevata dobrota in jasen nauk
Iz govorov sv. Leona Velikega, papeža (6. o postu, 1-2)
Duhovno očiščevanje s postom in dobrimi deli
Predragi, zemlja je vedno polna božjega usmiljenja. Po sami svoji naravi navajajo stvari verne ljudi, naj slavijo Boga: nebo in zemlja, morje in kar je v njem, vse razglaša dobroto in vsemogočnost svojega stvarnika. Čudovita lepota prvin, ki nam služijo, poziva umno stvar k dolžnemu zahvaljevanju.
Sedaj pa so dnevi, ki na poseben način razodevajo skrivnosti odrešenja in nas pripravljajo na prihodnje praznike velike noči. Zato se moramo nanje skrbneje pripraviti z duhovnim očiščevanjem.
Za velikonočne praznike je značilno ravno to, da se vsa Cerkev raduje odpuščanja grehov. Niso ga namreč deležni samo tisti, ki jih prerodi krst, marveč z njimi tudi vsi, ki že dalj časa uživajo srečo božjega otroštva.
Čeprav predvsem prerojevalna kopel dela ljudi nove, moramo vseeno vsak dan sproti prenavljati svojo umrljivo naravo. Na kateri koli stopnji napredka naj že bomo, smo vseeno potrebni izpopolnjevanja. Prizadevati si moramo, da ne bo praznik odrešenja našel nikogar v starih grehih.
Ker se mora kristjan nenehno izpopolnjevati, se mora pa sedaj truditi še z večjo gorečnostjo, da bo izpolnil apostolsko zapoved štiridesetdnevnega posta, ki ni samo v odpovedi hrani, ampak predvsem v življenju brez greha.
Dolžnemu in svetemu postu pa nobeno delo bolj ne pristoji kot miloščina, ki pod skupnim imenom del usmiljenja obsega razne vrste dobrih del. Vsi verni so lahko istega duha, čeprav niso vsi enako bogati.
Ljubezni, ki smo jo dolžni hkrati Bogu in ljudem, nič ne more tako ovirati, da bi ne mogli opravljati dobrih del. Angeli so peli: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji, pripravljeni delati dobra dela. To pomeni, da bo zaradi dobrote srečen in poln notranjega miru vsakdo, ki z drugimi nosi kakršnokoli trpljenje.
Del usmiljenja je veliko, tako da jih morejo opravljati zaradi njih raznolikosti ne le bogati, ampak tudi manj premožni in revni, če so le pravi kristjani. Različni so po zmožnosti dajanja miloščine, enaki pa so si lahko v blagosrčnosti.
SPEV
Postni čas nam odpira rajska vrata, začnimo ga z molitvijo in prošnjo, * da se bomo na dan vstajenja veselili z Gospodom.
V vsem se skazujmo kot božji služabniki, * da se bomo na dan vstajenja veselili z Gospodom.
Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, vir vsega dobrega, navdihuj naša dejanja in jih spremljaj s svojo pomočjo, da bomo vsako delo s teboj začeli in s teboj končali.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Molimo. O Bog, vir vsega dobrega, navdihuj naša dejanja in jih spremljaj s svojo pomočjo, da bomo vsako delo s teboj začeli in s teboj končali.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.