Brevir za 13. september 2019

Petek, Sv. Janez Zlatousti, obvezni god

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Sv. Janez Zlatousti (13. september)

Info …

SV. JANEZ ZLATOUSTI, ŠKOF IN CERKVENI UČITELJ
Obvezni god
Sv. Janez Zlatousti (ok. 350–407) je zaslužil svoj priimek z odličnim pridiganjem. Zaradi neustrašne obrambe katoliških resnic je bil ta carigrajski patriarh preganjan od cesarjev in je v pregnanstvu tudi umrl (14. sept. leta 407).
Skupne molitve v čast svetim pastirjem ali cerkvenim učiteljem.

Povabilo

Začetek
Gospod, odpri moje ustnice,
- da bom oznanjal tvojo hvalo.
Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.
Ps 66 Gospoda naj slavijo vsi narodi

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *
pokaži nam svojo dobroto.
Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *
naj tvoje zveličanje osreči vse narode.
Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.
O Bog, slavijo naj te ljudstva, *
slavijo naj te vsa ljudstva.
Veselijo in radujejo naj se narodi, *
ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.
Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.
O Bog, slavijo naj te ljudstva, *
slavijo naj te vsa ljudstva.
Zemlja je obrodila svoje sadove, *
Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.
Bog je zares dober, *
zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.
Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo .
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od petka III. tedna

Lastno

2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.

Namig: vzemi pesem od hvalnic, ki je lastna

[S]

Pesem
Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.
 
Za škofa:
Kot škofa ga je milost okrepila
in moč duha ga vedno je vodila,
da bi učil in pasel Božje ljudstvo
v tej vzvišeni službi.
 
Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.
 
Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.
 
Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

[D]

1 Odpev Ves sem že utrujen od prošenj, vendar upam v Gospoda.
Ps 68,2–22.30–37   Gorečnost za tvojo hišo me razjeda
Dali so mu piti vina, mešanega z žolčem (Mt 27,34).
 
I
Potapljam se, o Bog, ti me reši, *
saj mi voda sega že do grla.
Pogrezam se v globoko močvirje, *
ne čutim več trdnih tal pod sabo.
Zašel sem v vodno globino *
in valovi me zagrinjajo.
Utrujen sem od prošenj, ves sem že hripav; *
oči mi pešajo, ko iščem Gospoda.
Takih, ki me sovražijo brez vzroka, *
je več kot las na moji glavi.
Močnejši od mene mi krivično nasprotujejo; *
kako naj vrnem, česar nisem ugrabil? —
 
O Bog, ti poznaš mojo nespamet *
in moje pregrehe ti niso prikrite.
Naj se ne spotikajo zaradi mene *
tisti, ki zaupajo vate, Gospod, Bog vsemogočni.
Naj ne zardevajo zaradi mene *
tisti, ki te ljubijo. —
 
Zaradi tebe sem se dal zasramovati, *
izgubil sem dobro ime pred vsemi.
Tujec sem postal svojim bratom, *
sinovi moje matere me nočejo poznati. —
 
Gorečnost za tvojo hišo me razjeda, *
zato me zasmehujejo tisti, ki sramotijo tebe.
Pokorim se s postom, *
oni pa se norčujejo iz mene. —
 
Oblačim se v raševino, *
pa me zaničujejo.
Opravljajo me na cestah in trgih, *
še pijanci se norčujejo iz mene. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Ves sem že utrujen od prošenj, vendar upam v Gospoda.
2 Odpev Žolča so mi dali v jed in s kisom so gasili mojo žejo.
II
Gospod, ob pravem času se v molitvah obračam k tebi, *
pomagaj mi po svoji veliki dobroti.
Potegni me iz blata, da se ne pogreznem, *
iz vodnih globin me reši.
Naj me valovi ne zagrnejo in globočina ne pogoltne, *
naj brezno ne zapre svojega žrela nad mano. —
 
Usliši me, Gospod, neizmerna je tvoja dobrota; *
pomagaj mi, tvoja ljubezen je neskončna.
Svojemu ljubljencu izkaži svojo ljubezen, *
hitro me usliši, ker sem v stiski. —
 
Bodi mi blizu in me reši, *
osvobodi me mojih sovražnikov.
Ti veš, kako me zasramujejo, *
dobro poznaš moje zatiralce. —
 
Zasramovanje me je potrlo, *
bolečina me stiska pri srcu.
Pričakoval sem, da me bo kdo tolažil, *
a nikjer nisem našel sočutja.
V jed so mi dali strupenega žolča *
in žejnega so me napajali s kisom. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Žolča so mi dali v jed in s kisom so gasili mojo žejo.
3 Odpev Iščite Gospoda in živeli boste.
III
Siromak sem ves v bolečinah, *
o Bog, podpiraj me v svoji dobroti.
Tvoje ime bom slavil s pesmijo, *
poveličeval te bom s hvalnico.
Tebi je to bolj všeč kot vsi obredi *
in bolj kot vse daritve. —
 
Vsi potrti naj to spoznajo in se razveselijo, *
naj bodo pogumni vsi, ki iščejo Gospoda.
Gospod uslišuje siromaka, *
ne pozablja tistih, ki v stiskah vanj zaupajo.
Naj ga hvalijo nebesa in zemlja, *
morje in vse, kar v njem prebiva. —
 
Bog bo rešil svoje ljudstvo in mu pozidal mesta, *
njegovi izvoljenci bodo deželo posedli.
Njihovi potomci jo bodo podedovali za njimi, *
prebivali bodo v njej vsi, ki ljubijo Gospoda. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Iščite Gospoda in živeli boste.
– Gospod nas bo učil svojih potov.
– Hodili bomo po njegovih stezah.
PRVO BERILO
Iz knjige Žalostink (3,1-33)
Upanje na božjo pomoč v bolečini
 
Jaz sem mož, ki sem okusil bedo pod šibo njegovega srda. Mene je gnal in peljal v temo, ne v luč. Le zoper mene vedno znova obrača svojo roko ves čas.
Postaral je moje meso in mojo kožo, potrl mi kosti. Pozidal in nakopičil je okoli mene strupeno nadlogo. V temo me je pogreznil kakor večno mrtve.
Ogradil me je, da ne uidem, obtežil mi okove. Če tudi kričim in kličem, ne sliši mojega vpitja. Obzidal je moja pota s klesancem, skrivil moje steze. Kakor prežeč medved mi je bil, kakor lev v zasedi. Moja pota je posul s trnjem in me raztrgal, naredil je iz mene podrtino. Napel je lok in me postavil puščici za cilj.
V ledvice mi je streljal puščice svojega tula. Bil sem v zasmeh svojemu ljudstvu, njim v vsakdanje zasramovanje. Z grenkostmi me je sitil, s pelinom me je napajal.
S kremenom mi je zmel zobe, me hranil s pepelom. Sunil si iz pokoja mojo dušo, pozabil sem, kaj je sreča. In sem rekel: »Zginila je moja tolažba, moje upanje v Gospoda.«
Spomin na mojo bedo in moje blodnje mi je pelin in grenkost; preveč razglablja o tem moja duša, zato je v meni potrta. To si hočem poklicati v spomin, da bom mogel upati.
Milost Gospodova je, da nismo pokončani, ker je njegovo usmiljenje neizčrpno; vsako jutro se obnavlja, velika je tvoja zvestoba! »Gospod je moj delež,« pravi moja duša, »zato upam vanj.«
Dober je Gospod njemu, ki ga čaka, duši, ki ga išče. Dobro je tiho čakati Gospodovo pomoč.
Dobro je možu, če nosi jarem od svoje mladosti.
Samoten naj sedi in molči, ker mu ga on nalaga. Naj položi svoja usta v prah, morda je še upanje; naj ponudi lice njemu, ki ga bije, naj se nasiti s sramoto.
Kajti Gospod ne zameta na veke; če užalosti, se vendar usmili po obilnosti svojega usmiljenja. Kajti ne muči iz naslade, ne žalosti človeških otrok.
SPEV (Žal 3, 52. 54. 56. 57. 58; Apd 21,13)
Sovražniki me preganjajo brez vzroka. Mislil sem: izgubljen sem. Gospod, slišal si moj klic. * Rekel si: Ne boj se! Vodil si, Gospod, mojo pravdo, rešil si mi življenje.
Pripravljen sem ne samo zvezan biti, ampak zaradi imena Gospoda Jezusa tudi umreti. * Rekel si: Ne boj se! Vodil si, Gospod, mojo pravdo, rešil si mi življenje.

[L]

DRUGO BERILO
Sv. Janez Zlatousti (ok. 350-407) iz Antiohije, škof v Carigradu, neustrašen branitelj vere in nravnosti
Iz govorov sv. Janeza Zlatoustega, škofa (Pred izgnanstvom, 1-3)
Kristus je moje življenje, smrt pa dobiček
 
Veliko neviht in viharjev nam grozi, a se ne bojimo, da bi nas zrušili, ker smo postavljeni na skalo. Naj besni morje, skale ne bo premaknilo. Naj se dvigajo valovi, ne bodo potopili Jezusovega čolna. Česa naj se torej bojimo? Smrti? Meni je življenje Kristus in smrt dobiček. Mogoče izgnanstva? Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje. Zaplembe premoženja? Nič nismo prinesli na svet, tudi odnesti ne moremo nič. Zaničujem grožnje tega sveta in njegovim dobrinam se posmehujem. Ne bojim se uboštva, ne hrepenim po bogastvu, ni me strah smrti, ne želim si življenja, razen da bi vam koristil. Zaradi tega omenjam sedanja dogajanja in vas prosim, ne izgubite zaupanja.
Ne čuješ Gospoda, ki pravi: Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi? Mar ne bo torej navzoč tam, kjer je tako številno ljudstvo, ki ga združuje vez ljubezni? Mar se zanašam na svoje moči? Ne, ker imam njegovo jamstvo, imam njegovo besedo. Ta mi je v oporo, ta mi je v varnost, ta je moj mirni pristan. Čeprav bi se ves svet zamajal, imam božje pismo, berem njegovo besedo. Ta je moja varnost in obramba. On pravi: Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.
Kristus je z menoj, koga bi se bal? Čeprav bi mi grozilo valovje vseh morij ali bes knezov tega sveta, vse to je zame le pajčevina. Če bi me vaša ljubezen ne zadrževala, bi se niti trenutek ne obotavljal oditi drugam še danes. Vedno ponavljam: Gospod, zgodi se tvoja volja. Storil bom, kar boš hotel ti, ne kar hoče ta ali oni. Tvoja volja je moj obrambni stolp, nepremakljiva skala, palica, na katero se lahko oprem. Če Bog tako hoče, dobro! Če hoče, da ostanem, hvala. Kjerkoli me bo hotel imeti, mu bom hvaležen.
Kjer sem jaz, tam ste tudi vi. Eno telo smo in ne loči se glava od telesa, ne telo od glave. Čeprav smo daleč narazen, smo združeni v ljubezni, še smrt nas ne more ločiti. Telo bo umrlo, duša pa bo živela in ne bo pozabila na svoje ljudstvo. Vi ste moji rojaki, starši, bratje, otroci, moji udje ste, moje telo, moja luč, bolj ljubljeni od svetlobe dneva. Mar mi more prinesti sončni žarek večjo radost kot vaša ljubezen? Žarek mi je koristen v sedanjem življenju, toda vaša ljubezen mi plete krono za prihodnje življenje.
SPEV (2 Tim 2, 9-10; Ps 26,1)
Za evangelij trpim do vezi kakor hudodelec, ali božja beseda ni vklenjena. * Vse prenašam zaradi izvoljenih.
Gospod je moja luč in moja rešitev, zato se ne bojim nikogar. * Vse prenašam zaradi izvoljenih.
Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, moč vseh, ki zaupajo v tebe. Sveti škof Janez Zlatousti se je po tvoji dobroti proslavil s čudovitim darom govora in z zvestobo v vseh preskušnjah. Njegov nauk in zgled naj nas utrjujeta v nezlomljivi zvestobi evangeliju.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od petka III. tedna

Lastno

pesem, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.

[L]

Pesem
Zbori nebeški te srečni častijo,
Janez ti sveti, z njimi še naša
hvalnica danes se dviga v nebesa,
sveti učitelj.
 
Zlate zares so vse tvoje besede
vrele iz modrosti in srca globine,
vselej so v živo zadele rojake,
zdravile rane.
 
Vzor si edinstven kreposti možate,
vate ozirali so se premnogi,
Pavla posnemal si v svojem življenju,
zvesti služabnik.
 
Strašil se nisi cesarja ukazov,
srd te njegov je v tujino preganjal,
bil si mučenec, čeprav ne po krvi,
priča Gospoda.
 
Prošnje nam tvoje naj bodo v podporo,
k Bogu domov ko bedni hitimo,
kjer bomo peli pesem ljubezni
večno ob tebi. Amen.

[D]

1 Odpev Zoper tebe samega sem grešil, usmili se me, Gospod.
Ps 50   Usmili se me, Bog
Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,2324).
 
Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *
v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.
Popolnoma izmij mojo krivdo, *
mojega greha me očisti. —
 
Svojo pregreho priznavam, *
moj greh mi je živo v spominu.
Grešil sem zoper tebe samega, *
kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.
Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *
tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —
 
Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *
z grehom je omadeževan že od začetka.
Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *
ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —
 
Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *
bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.
Naj spet občutim radost in veselje, *
moje potrto srce naj se vzraduje. —
 
Ne glej na moje grehe, *
vso mojo krivdo izbriši.
Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *
duha stanovitnosti v meni obnovi. —
 
Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *
svojega svetega duha mi ne odvzemi.
Naj se spet veselim, da sem rešen, *
duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —
 
Grešnikom bom kazal tvoja pota, *
izgubljeni se bodo vrnili k tebi.
Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *
moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —
 
Gospod, odpri moje ustnice, *
da bom oznanjal tvojo hvalo.
Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *
klavnih in žgalnih daritev ne maraš.
Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *
skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —
 
Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *
kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.
Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *
in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Zoper tebe samega sem grešil, usmili se me, Gospod.
2 Odpev Spoznavamo, Gospod, svojo hudobijo; grešili smo zoper tebe.
Jer 14,17–21 Ljudstvo žaluje ob času lakote in vojske
Božje kraljestvo se je približalo; spreobrnite se in verujte evangeliju (Mr 1,15).
 
Noč in dan pretakam solze, *
jokati ne preneham.
Silna nesreča je zadela svéto mesto, *
moje ljudstvo neizrečeno velika nadloga.
Če grem na polje, glej, z mečem pobite, *
če pridem v mesto, glej, od lakote oslabljene.
Tudi preroke in duhovnike so odpeljali *
v deželo, ki je ne poznajo. —
 
Ali si popolnoma zavrgel svoje ljudstvo, *
ali se ti sveto mesto studi?
Zakaj nas tepeš, *
ali ni upanja, da ozdravímo?
Upali smo na mir, pa ne pride nič dobrega, *
čakali, da ozdravímo, pa glej sama groza! —
 
Spoznavamo, Gospod, svojo hudobijo, *
priznavamo krivdo svojih očetov.
Grešili smo zoper tebe, *
zaradi tvojega imena naj ne bomo osramočeni.
Ne onečasti svetišča svoje slave, *
spomni se in ne prelomi svoje zaveze z nami. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Spoznavamo, Gospod, svojo hudobijo; grešili smo zoper tebe.
3 Odpev Gospod je Bog, mi smo njegovo ljudstvo in ovce njegove paše.
Ps 99   Veselje prihajajočih v svetišče
Gospod veleva, naj odrešeni pojejo zmagoslavno pesem (sv. Atanazij).
 
S pesmijo slavite Gospoda, *
veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.
Z veseljem služite Bogu, *
radostno vstopajte v njegovo svetišče. —
 
Vedite: samo Gospod je Bog, on edini, *
on nas je ustvaril.
Mi smo njegovo ljudstvo, *
skrbi za nas kot pastir za ovce. —
 
Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *
s hvalnicami v njegove svete dvore.
Častite ga in njegovo ime slavite, *
Gospod je dober in usmiljen.
Rodovi prihajajo in odhajajo, *
on pa ostane zvest za vse čase. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Gospod je Bog, mi smo njegovo ljudstvo in ovce njegove paše.

[S]

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.
Spev z odpevom
Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo.
Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.
Hvaljen (Lk 1,68-79)
Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *
obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.
Obudil nam je mogočnega Zveličarja *
v hiši svojega služabnika Davida.
Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *
ki so ga oznanjali od davnih vekov.
Rešil nas bo naših sovražnikov, *
otel iz rok vseh, ki nas črtijo.
Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *
spomnil se je svoje svete zaveze.
Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *
da bomo rešeni iz rok sovražnikov.
Brez strahu bomo služili Gospodu *
v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —
 
In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *
pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.
Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *
ki ga bo rešil njegovih grehov.
Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *
kakor sonce, ki vzhaja z višave.
Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *
in naravnal na pot miru vse naše korake. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.
Prošnje
Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:
Gospod, pasi svoje ljudstvo.
V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,
– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.
Gospod, pasi svoje ljudstvo.
Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,
– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.
Gospod, pasi svoje ljudstvo.
Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,
– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.
Gospod, pasi svoje ljudstvo.
Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,
– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.
Gospod, pasi svoje ljudstvo.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, moč vseh, ki zaupajo v tebe. Sveti škof Janez Zlatousti se je po tvoji dobroti proslavil s čudovitim darom govora in z zvestobo v vseh preskušnjah. Njegov nauk in zgled naj nas utrjujeta v nezlomljivi zvestobi evangeliju.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od petka III. tedna

Lastno

sklepna prošnja

Opoldne

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.

[D]

Opoldne 2 
Dvanajsta ura je prišla
in kliče nas, da iz srca
Gospoda, našega Boga
častimo in ga hvalimo.
 
To uro naš Odrešenik
se je kot Jagnje daroval,
na križu večne slave sij
vsem vernim spet je zasijal.
 
Ta čudovita Božja luč
je zatemnila svetli dan,
o da prevzela tudi nas
bi luč nebeške milosti.
 
Bogú Očetu slava, čast,
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.
1 Odpev Jezus je bil zavržen, zasramovan, mož bolečin, poln trpljenja.
Ps 21   Trpljenje pravičnega in uslišanje
Jezus je z močnim glasom zaklical: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mt 27,46).
I
Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil, *
zakaj si se oddaljil od mene?
Zakaj mi ne pomagaš, *
ali ne slišiš, ko vpijem od bolečine?
Moj Bog, ves dan te kličem in me ne uslišiš; *
še ponoči vpijem, a ni nobenega odmeva. —
 
Ti si Sveti, ti kraljuješ na veke, *
tebe hvali Božje ljudstvo.
V tebe so upali naši očetje, *
upali so in si jih osvobodil.
K tebi so klicali in si jih rešil, *
v tebe so upali in niso bili osramočeni. —
 
Jaz pa sem kakor črv in ne človek, *
ljudje me zasramujejo, svet me zaničuje.
Vsi, ki me vidijo, se mi posmehujejo, *
z glavo majejo in govorijo:
»Zaupal je v Gospoda, naj ga reši, *
naj ga otme, če mu dobro hoče.« —
 
Vate zaupam že od rojstva, *
ti si moje upanje od detinstva.
Tebi sem bil posvečen, še preden sem bil rojen, *
ti si bil moj Bog že v materinem naročju.
Ne oddaljuj se od mene v stiskah in bodi mi blizu, *
nihče drug mi ne bo pomagal.  —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Jezus je bil zavržen, zasramovan, mož bolečin, poln trpljenja.
2 Odpev Razdelili so si Jezusova oblačila in zanje žrebali.
II
Mnogo zveri me obdaja, *
obkrožajo me divje živali.
Pred menoj odpirajo svoja žrela *
in rjovejo kakor grabežljivi levi.
Moje moči so se razlile kakor voda, *
moje kosti so se razklenile.
Srce mi je postalo kakor vosek, *
raztaplja se v mojih prsih.
Kakor črepinja je suho moje grlo, *
jezik se neba prijemlje, do smrti sem izčrpan. —
 
Mnogo nasprotnikov me je obdalo, *
drhal hudobnežev preži okoli mene.
Roke in noge so mi prebodli, *
vse svoje kosti bi mogel prešteti.
Oni me pa gledajo, *
pasejo oči na mojih mukah.
Razdeljujejo si moja oblačila *
in žrebajo za mojo suknjo. —
 
Gospod, ne oddalji se od mene, *
moja moč si, hiti mi pomagat.
Reši moje življenje smrti, *
da me zveri ne raztrgajo.
Iz levjega žrela me reši, *
varuj me pred krvoločnimi volkovi.
Tvoje ime bom oznanjal svojim bratom, *
sredi zbora pravičnih te bom hvalil. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Razdelili so si Jezusova oblačila in zanje žrebali.
3 Odpev Vsi narodi se bodo klanjali pred Božjim prestolom.
III
Hvalite Gospoda vsi, ki se ga bojite, *
slavite ga vi, ki ste njegovo ljudstvo.
Služite mu v svetem strahu *
vsi, ki ste njegovi sinovi in hčere.
Gospod ni preziral revnega v bedi, *
svojega obličja ni odvračal od njega.
Vedno je uslišal njegove prošnje, *
ko se je s klici obračal k njemu. —
 
Hvalil ga bom v velikem zboru, *
spolnil bom svoje obljube vpričo teh, ki ga ljubijo.
Ubogi bodo jedli in se nasitili; *
vsi, ki ga iščejo, bodo hvalili Gospoda.
Veselili se bodo in vzklikali: *
»Naj vaša srca živijo na veke!«
Vsa zemlja se bo spreobrnila h Gospodu, *
vsi narodi se bodo klanjali pred njegovim prestolom. —
 
Gospodovo je kraljestvo, *
on vlada nad narodi.
Samo njega bodo molili vsi, ki živijo na zemlji, *
njemu se bodo klanjali vsi umrljivi. —
 
Tudi jaz bom živel samo njemu, *
moji potomci mu bodo služili.
Prihodnjim rodovom bodo pripovedovali o njegovi svetosti *
in oznanjali bodo njegova mogočna dela. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Vsi narodi se bodo klanjali pred Božjim prestolom.
Opoldne

Kratko berilo  (Rim 3,21–22a)
Zdaj se je brez postave razodela Božja pravičnost, izpričevana s postavo in preroki; Božja pravičnost po veri v Jezusa Kristusa za vse in nad vsemi, kateri verujejo.

– Gospodove zapovedi so prave, razveseljujejo srca.
– Gospodovi ukazi so jasni in bistrijo poglede.
Sklepna prošnja
Molimo. Gospod Jezus Kristus, ves svet je zagrnila tema opoldne, ko si bil nedolžen križan za odrešenje vseh ljudi. Vedno nas tako razsvetljuj, da bomo prispeli v večno življenje, kjer živiš in kraljuješ vekomaj.  
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od petka III. tedna

Lastno

pesem, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.

[L]

Pesem
Zbori nebeški te srečni častijo,
Janez ti sveti, z njimi še naša
hvalnica danes se dviga v nebesa,
sveti učitelj.
 
Zlate zares so vse tvoje besede
vrele iz modrosti in srca globine,
vselej so v živo zadele rojake,
zdravile rane.
 
Vzor si edinstven kreposti možate,
vate ozirali so se premnogi,
Pavla posnemal si v svojem življenju,
zvesti služabnik.
 
Strašil se nisi cesarja ukazov,
srd te njegov je v tujino preganjal,
bil si mučenec, čeprav ne po krvi,
priča Gospoda.
 
Prošnje nam tvoje naj bodo v podporo,
k Bogu domov ko bedni hitimo,
kjer bomo peli pesem ljubezni
večno ob tebi. Amen.

[D]

1 Odpev Velik je Gospod Bog, vzvišen nad vsemi.
Ps 134 Hvala Gospodu za njegova čudovita dela
Pridobljeno ljudstvo, oznanjate slavna dela njega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč (1 Pt 2,9).
I
Hvalite Gospoda, *
hvalite ga, njegovi služabniki.
Vi, ki služite v njegovi hiši, *
v dvorih hiše našega Gospoda. —
 
Hvalite Gospoda, ker je dober, *
igrajte v čast njegovemu svetemu imenu.
Gospod vas je izvolil, *
izbral za svoje sveto ljudstvo. —
 
Spoznal sem: Gospod je velik, *
naš Bog je vzvišen in vsemogočen.
Karkoli hoče, napravi na nebu in na zemlji, *
v morju in v vseh vodnih globinah.
Spusti veter in na obzorje pripelje oblake, *
izlije dež med bliskom in gromom. —
 
Udaril je prvorojence v Egiptu, *
ljudi in tudi živino.
Čudeže je naredil za znamenje Egiptu, *
faraonu in vsem njegovim hlapcem.
Uničil je mnoge narode, *
pobil mogočne kralje.
Vse njihove dežele je Bog dal v lastnino *
svojemu izvoljenemu ljudstvu. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Velik je Gospod Bog, vzvišen nad vsemi.
2 Odpev Božje ljudstvo, hvali Gospoda, poveličuj ga, ker je dober.
II
Gospod, tvoje ime ostane večno *
tvoj spomin od roda do roda.
Gospod namreč varuje svoje ljudstvo *
in je usmiljen do vseh, ki ga častijo. —
 
Iz zlata in srebra so maliki ljudstev, *
človeške roke so jih izdelale.
Usta imajo, pa ne govorijo, *
oči imajo, pa ne vidijo.
Ušesa imajo, pa ne slišijo, *
ni diha v njihovih ustih.
Nespametni so tisti, ki jih delajo, *
nespametni vsi, ki vanje zaupajo. —
 
Božje ljudstvo, slavite Gospoda, *
Božji duhovniki, slavite Gospoda.
Božji služabniki, slavite Gospoda, *
vsi, ki vanj verujete, slavite Gospoda. —
 
Gospodu na Sionu slava, *
slava njemu, ki prebiva v svetem mestu. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Božje ljudstvo, hvali Gospoda, poveličuj ga, ker je dober.
3 Odpev Vsi narodi bodo prišli in te častili, Gospod.
Raz 15,3–4  Zahvalna pesem
 
Velika in čudovita so tvoja dela, *
Gospod, Bog vsemogočni.
Pravična in resnična so tvoja pota, *
ti si kralj vekomaj. —
 
Gospod, kdo bi te ne priznaval *
in ne slavil tvojega imena?
Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *
ker so se razodele tvoje sodbe. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Vsi narodi bodo prišli in te častili, Gospod.

[S]

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.
Spev z odpevom
Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
Vse žrtvuje za svoje brate in sestre.
Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
Odpev k Moja duša
To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času.
Ali
Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal.
Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)
Moja duša poveličuje Gospoda, *
moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil Vsemogočni, *
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *
vsem, ki mu zvesto služijo. —
 
Dvignil je svojo močno roko, *
razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola *
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami *
in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *
kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote *
do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev k Moja duša
To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času.
Ali
Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal.
Prošnje
Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,
– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,
– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,
– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,
– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,
– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, moč vseh, ki zaupajo v tebe. Sveti škof Janez Zlatousti se je po tvoji dobroti proslavil s čudovitim darom govora in z zvestobo v vseh preskušnjah. Njegov nauk in zgled naj nas utrjujeta v nezlomljivi zvestobi evangeliju.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Petek

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.
Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.
Pesem 
O Kristus, ti si luč in dan,
razsvétli našo temno noč,
ti večne Luči si odsvit
in dušam našim luči vir.
 
Zaupno prosimo, Gospod,
da bi nas varoval v temi,
naj duh počiva brez skrbi,
spokojno ure nam tekó.
 
Ko sen zakrije nam oči,
srce naj s tabo še bedi;
dobrota tvoja, tvoja moč,
naj zla nas brani vsakega.
 
Skušnjavca zvitega odbij,
nas reši vseh nevarnosti,
obvaruj nas, ki tvoji smo
in s tvojo rešeni krvjo.
 
Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen
Psalmi
Ps 87   Molitev v hudi bolezni
To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).
 
Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.
 
Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *
tudi ponoči tožim.
Naj pride k tebi moja molitev, *
prisluhni moji prošnji. —
 
Moja duša je polna bridkosti, *
moje življenje se bliža smrti.
Za umirajočega me imajo, *
mislijo, da sem z močmi pri kraju. —
 
Med mrtve so me že prišteli, *
sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.
Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *
da ne skrbiš več zanje. —
 
Pahnil si me v globoko jamo, *
v temo in zapuščenost.
Trdo me je zadela tvoja desnica, *
zgrnile so se name vse bolečine. —
 
Moji prijatelji so me zapustili, *
moja bolezen se jim gnusi.
Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *
oči mi medlijo od hudega.
Gospod, ves dan vzdihujem, *
svoje roke stegujem k tebi. —
 
Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *
ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?
Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *
in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?
Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *
in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —
 
Moj Bog, na ves glas te kličem, *
že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.
Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *
in skrivaš svoje obličje pred mano? —
 
Mučim se nesrečen od mladosti, *
prenašam težke bolezni in hiram.
Hudo si me preskušal s trpljenjem, *
strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.
Zapustili so me prijatelji in znanci, *
pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —
 
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen. —
 
Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.
 
Kratko berilo (Jer 14,9)
Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!
Spev z odpevom
V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)
Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva
 
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.
 
Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *
kakor si obljubil s svojo besedo.
Na svoje oči sem videl Zveličarja, *
ki si ga poslal vsem ljudstvom:
luč v razsvetljenje vseh narodov *
in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —
 
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.
Sklepna prošnja
Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.
Blagoslovni vzklik
 
Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.
 
Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev
Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati.
K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen
 

⇑ Vrh