HOZANA.si: Brevir

«   »

12. 9. 2019, Četrtek 23. tedna med letom

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Povabilo

Odpev med letom Pridite, molimo Gospoda, on je naš Bog.

Ps 66 Gospoda naj slavijo vsi narodi


O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

Odpev med letom Pridite, molimo Gospoda, on je naš Bog.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

Odpev med letom Pridite, molimo Gospoda, on je naš Bog.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

Odpev med letom Pridite, molimo Gospoda, on je naš Bog.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev med letom Pridite, molimo Gospoda, on je naš Bog.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od četrtka III. tedna

Lastno

1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu

[D]

Pesem

1. Med letom ponoči ali zgodaj zjutraj


Izginja zdaj že temna noč,
ki svet zavila je v temo,
in mi te, Kristus, prosimo,
da bi nas sodil milostno.

 

Odvzemi nam pregrehe vse,
srce očisti madežev;
podéli, Kristus, milost nam,
da várujemo se grehov zla.

 

Naš duh slaboten je, ječi,
nespamet greha ga mori,
temo bi svojo rad pregnal
in tebe, Rešenik, iskal.

 

Preženi sence in temo,
da svôbodno zadihamo
in duh bo srečen, ves vesel
prebival v luči blaženi.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

 

2. Med letom podnevi

Iskreno, Kristus, prosimo,
usliši nas usmiljeno,
da nam nevera naših dni
nikdar ne zamegli oči.

 

Srce naj te ne zataji,
naj ne preplavi ga zavist;
naj hudo z dobrim vračamo,
nikdar se ne maščujemo.

 

Sovraštvo, jeza in napuh
naj se nas ne dotaknejo,
naj tuja nam bo lakomnost,
ki je studenec vsega zla.

 

Ljubimo brez hinavščine,
naj v nas edinost bo in mir
in v naši trdni vernosti
se čistost nikdar ne skali.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

1 Odpev Poglej, Gospod, kako smo osramočeni.

Ps 88,39–53   Žalostinka nad razvalino Davidove hiše

Obudil nam je mogočnega Zveličarja v hiši svojega služabnika Davida (Lk 1,69).

IV

O Bog, odklonil si svojega maziljenca in ga zavrgel, *

hudo si se nanj razsrdil.

Ovrgel si zavezo s svojim služabnikom, *

v prah si poteptal njegovo krono.

Porušil si vsa njegova mesta, *

njegove utrdbe spremenil v razvaline.

Vsi, ki hodijo mimo, plenijo njegove hiše, *

sramota je postal svojim sosedom.  —

 

Povzdignil si desnico njegovih nasprotnikov, *

z veseljem napolnil vse njegove sovražnike.

Skrhal si ostrino njegovega meča *

in ga v boju nisi podpiral.

Naredil si konec njegovemu sijaju, *

na tla si treščil njegov prestol.

Skrajšal si dneve njegovega kraljestva, *

pokril si ga s sramoto. —

1 Odpev Poglej, Gospod, kako smo osramočeni.
2 Odpev Izhajam iz Davidovega rodu kakor blesteča jutranja zvezda.

V

Gospod, ali se boš vedno skrival, *

ali bo tvoja nevolja gorela kot ogenj?

Spomni se, kako kratko je naše življenje, *

kako si vse ljudi ustvaril minljive.

Kdo je med živimi, ki ne bo okusil smrti, *

kdo bo ušel njeni neizprosni roki? —

 

Gospod, kje so tvoje nekdanje obljube, *

ki si jih Davidu prisegel pri svoji zvestobi?

Spomni se sramote svojih služabnikov, *

na sebi nosimo sovraštvo vseh narodov.

Gospod, glej, kako nas napadajo, *

kako žalijo tvoje izvoljeno ljudstvo.

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

zdaj in vselej. Tako se zgodi, amen. —

2 Odpev Izhajam iz Davidovega rodu kakor blesteča jutranja zvezda.
3 Odpev Naša leta preminejo kakor trava; ti, o Bog, pa si večen.

Ps 89   Gospodov blagoslov bodi nad nami

En dan je pri Gospodu kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan (2 Pt 3,8).

 

Gospod, k tebi smo se zatekali *

vse čase in rodove.

Preden so nastale gore in se je oblikovala zemlja, *

si ti, o Bog, od vekomaj do vekomaj. —

 

Po tvoji volji se človek vrača v zemljo *

kakor si rekel: »V prah se povrneš.«

Tisoč let je zate kakor dan, ki je minil včeraj, *

ali kakor bežeča nočna ura. —

 

Ljudje izginejo kot jutranje sanje, *

preminejo kot trava na polju.

Zjutraj je sveža in zelena, *

zvečer jo pokosijo in posušijo. —

 

Nad nas se zgrinja tvoja pravična jeza, *

tvoja gorečnost nas vznemirja.

Ti vidiš našo krivdo, *

ti vidiš naše skrivne grehe. —

 

Vsi naši dnevi minevajo v tvoji nevolji, *

kot vzdih končujemo vsa svoja leta.

Sedemdeset let je doba našega življenja, *

osemdeset, če smo krepki.

Največ izmed njih je polnih truda in bolečine, *

hitro minevajo in mi izginemo.

Kdo doume silo tvoje jeze, *

kdo tvoj gnev, ki ga tvoja čast zahteva? —

 

Úči nas misliti na minljivost življenja, *

da pridemo do prave modrosti.

Gospod, obrni se k nam, kaj čakaš? *

Bodi usmiljen s svojimi služabniki.

Hitro nas napolni s svojo milostjo, *

vse življenje se bomo radovali in veselili.

Razvesêli nas za dni, ko smo bili ponižani, *

za čas, ki smo ga preživeli v nesreči. —

 

Pokaži svojo ljubezen svojim služabnikom *

in svojo dobrotljivost njih otrokom.

Blagoslov našega Boga in Gospoda *

naj bo nad nami.

Delo naših rok, Gospod, podpiraj *

in blagoslôvi naša opravila. —

3 Odpev Naša leta preminejo kakor trava; ti, o Bog, pa si večen.

– V tebi, Gospod, je vir vsega življenja.
– V tvoji luči nam vse postaja svetlo.

[L]

PRVO BERILO

Začetek knjige žalostink (1, 1-12.18-20)

Žalostinka nad nesrečnim mestom

Kako opustošeno leži mesto, nekdaj polno ljudstva! Kakor vdova je postalo, nekdaj velikan med narodi. Nekdaj kneginja nad pokrajinami je postala tlačanka.

Bridko se joka ponoči, solze ji teko po licih. Ni ga, ki bi jo tolažil izmed vseh njenih ljubih. Vsi njeni prijatelji so se ji izneverili, so ji postali sovražni.

Izselil se je Juda zaradi bede, zaradi trde tlake. Prebiva med narodi, ne najde pokoja. Vsi njeni preganjalci jo napadajo sredi stiske.

Pota na Sion žalujejo, nihče ne pride na praznik. Opustošena so vsa njena vrata, njeni duhovniki vzdihujejo. Njene device so žalostne, sama je v bridkosti. Njeni zatiralci se radujejo, njeni sovražniki se veselijo, kajti Gospod jo je pahnil v žalost zaradi obilnosti njenih grehov. Njeni otročiči gredo v sužnost vpričo zatiralca.

Zginila je s sionske hčere vsa njena krasota. Kakor ovni so njeni knezi, ki ne najdejo paše. Vlačijo se onemogli pred preganjalcem.

Jeruzalem se spominja v dneh svoje bede in nadloge vseh svojih dragocenosti, ki jih je imel od davnih dni, ko je njegovo ljudstvo padlo zatiralcu v roke in mu nihče ni pomagal. Zatiralci so ga videli, se smejali njegovi pogubi.

Jeruzalem je hudo grešil, zato je postal gnusoba. Zaničujejo ga vsi njegovi častilci, ker so videli njegovo nagoto. Sam pa vzdihuje in se nazaj obrača.

Nesnaga se drži njenih vlečk, ni pomislila na svoj konec. Zato se je globoko pogreznila; ni ji bilo tolažnika. »Poglej na mojo nadlogo, ker se ponaša sovražnik!«

Svojo roko je stegnil zatiralec po vseh njenih dragocenostih; videti je morala, kako so vdrli v njeno svetišče narodi, katerim si prepovedal vstopiti v tvojo občino.

Vse njeno ljudstvo vzdihuje in išče kruha. Svoje dragotine daje za jed, da se preživi. »Ozri se, Gospod, in glej, kako sem zaničevana!«

O vi vsi, ki mimo greste po potu, poglejte in vidite, ali je katera bolečina kakor moja bolečina, ki me je zadela, ko me je Gospod v bridkost pogreznil ob dnevu svoje srdite jeze.

Gospod je pravičen, kajti kljubovala sem mu! Slišite vendar, vsa ljudstva, in poglejte mojo bolečino! Moje device in moji mladeniči so odšli v ujetništvo.

Klicala sem svoje ljube, pa so mi bili nezvesti. Moji duhovniki in moji starešine so umirali v mestu; iskali so si hrane, da bi se preživeli.

Glej, Gospod, kako sem v stiski! Notranjost mi kipi, krčevito se mi stiska srce. Da, veliko je bilo moje kljubovanje! Zunaj razsaja meč, doma pa smrt.

SPEV (Job 16,17; Žal 1, 16. 18. 12)

Moje oči so oslepele od joka, zakaj daleč je od mene tolažnik, ki bi me poživil. Poglejte, vsa ljudstva, * ali je katera bolečina kakor moja bolečina?

O vi vsi, ki mimo greste po potu, poglejte, * ali je katera bolečina kakor moja bolečina?

DRUGO BERILO

Sv. Bruno (ok. 1030-1101), ustanovitelj kartuzijanskega načina meniškega življenja in duhovni pisatelj

Iz razlage psalmov sv. Bruna, duhovnika (Psalm 83)

Če pozabim na tebe, Jeruzalem

Kako ljub je tvoj dom, Gospod vsemogočni; moja duša koprni po tvojih dvorih, to je po polnosti nebeškega Jeruzalema, ki je Gospodovo mesto. Psalmist razloži tudi, zakaj želi priti v Gospodove dvore: Zato, o Gospod, Bog nebeških sil, moj kralj in moj Bog, ker blagor njim, ki prebivajo v tvoji hiši, v nebeškem Jeruzalemu. Kot če bi dejal: Kdo ne želi priti v tvoje dvore, ko pa si Bog, Stvarnik, Gospod moči in kralj in ko so srečni vsi, ki prebivajo v tvoji hiši. Z dvori in hišo označuje tu isto stvar. Ko psalmist blagruje prebivalce v njih, namiguje, da uživajo tolikšno blaženost, kakršno si sploh lahko zamislimo. Odtod vemo, da so srečni, ker te vedno hvalijo s predano ljubeznijo na vekov veke, to je večno. Ne bi namreč mogli vedno hvaliti, če ne bi bili večno srečni.

Do te blaženosti pa se ne more nihče dokopati sam. Imeti mora upanje, vero in ljubezen. Toda blagor človeku, samo tisti pride do takšne blaženosti, ki mu ti pomagaš, Gospod, da se povzpne do stopenj blaženosti, s katerimi razpolaga v svojem srcu. To pomeni: Samo tisti bo prišel do blaženosti, ki se pripravlja v svojem srcu, da se povzpne do te blaženosti s številnimi stopinjami kreposti in dobrih del in prejme pomoč tvoje milosti. Sam od sebe ne more namreč nihče priti v nebesa, kot nam to potrjuje Gospod: Nihče ni šel v nebesa, sam po sebi seveda, kakor Sin človekov, ki je prišel iz nebes.

Pravim, da mora ta človek pripraviti stopinje v svojem srcu, če še živi po suhi dolini, v tem življenju, ki je bedno in polno solz v primerjavi z drugim življenjem. To je v primeri s prvim kakor gora in polno veselja.

Ker pa je rekel: Blagor človeku, ki mu ti pomagaš, bi lahko kdo vprašal: Ali Bog kaj pomaga? Odgovor se glasi: Res imajo blaženi pomoč od Boga, kajti postavodajalec, Kristus namreč, blagoslavlja in bo tudi stalno blagoslavljal, deli številne darove milosti. Po milosti svoje blagoslavlja, to se pravi, jih dviga do blaženosti. Po njegovih blagoslovih se bodo vzpenjali od kreposti do kreposti. In v prihodnosti, na nebeškem Sionu, bodo videli Kristusa, Boga nad bogovi; njega, ki je Bog in bo tudi svoje pobožanstvil. Tisti, ki bodo bivali na Sionu, bodo duhovno gledali Boga nad bogovi, Boga sv. Trojico. To pomeni: po razumu bodo gledali Boga v sebi, ki ga tu ne morejo videti. Bog bo namreč vse v vseh.

SPEV (1 Jan 3, 2-3)

Zdaj smo božji otroci in se še ni pokazalo, kaj bomo. * Vemo, da bomo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo gledali, kakršen je.

Vsakdo, ki ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je on čist. * Vemo, da bomo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo gledali, kakršen je.

[D]

Sklepna prošnja
Molimo. Usmiljeni Oče, posinovil si nas in rešil. V svoji ljubezni nam dobrohotno pomagaj, da bomo dosegli resnično svobodo Božjih otrok in večno dediščino, saj verujemo v tvojega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od četrtka III. tedna

[D]

Pesem med letom

 

Ognjeno sonce že žari

in vest nam kliče, govori:

Kdo mogel bi v svetlobi tej
ostati v grehu še naprej?

 

Slepote vendar konec je,
ki nam je dolgo vladala,
na krivo pot krenili smo
in žrtve zmote smo bili.

 

Sedaj se v duši nam jasni
in čisti radi bi bili:
nič več zvijač, nič več laži,
nobenih skrivnih del v temi.

 

Ti, Bog, med nami vidiš vse,
kar človek misli in počne;
zato naj duša in telo
v nas danes sveto, čisto bo.

 

Bogu Očetu, slava, čast
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

1 Odpev Veličastne reči so napovedane o tebi, Božje mesto.

Ps 86   Jeruzalem, mati vseh narodov

Oni Jeruzalem, ki je gori, je svoboden in taka je naša mati (Gal 4,26).

 

Gospod ljubi svoje mesto na svoji sveti gori, *

Sion ima rajši kot vsa druga bivališča.  —

 

Veličastne reči so napovedane o tebi, *

o Božje mesto.

Razna ljudstva imajo zveze s tabo, *

različni narodi pridejo k tebi.

O Sionu se bo reklo: »Vsi po vrsti so bili tu rojeni, *

on sam, Najvišji, ga je uteméljil.« —

 

Gospod zapiše v knjigo narodov: *

»Vse sem posinovil na Sionu.«

Rajali bodo in peli: *

»Ti si začetek našega veselja.« —

1 Odpev Veličastne reči so napovedane o tebi, Božje mesto.
2 Odpev Gospod prihaja kakor zmagovalec; kar si je pridobil, ga spremlja.

Iz 40,10–17  Dobri pastir, najvišji in najmodrejši Bog Glej, skoraj pridem in moje plačilo z menoj (Raz 22,12).

 

Glejte, Gospod Bog prihaja kot zmagovalec, *

s svojo vsemogočnostjo si je priboril zmago.

Prihaja v zmagoslavnem sprevodu, *

kar si je pridobil, ga spremlja.

Kakor pastir pase svojo čredo, *

s svojo roko zbira jagnjeta.

Dviga jih v svoje naročje, *

ovce pa ljubeznivo vodi. —

 

Kdo je s svojim prgiščem izmeril morje *

in mejo neba s svojo dlanjo določil?

Kdo je zajel vso zemljo v svojo roko, *

kdo pretehtal gore in griče s svojo tehtnico?

Kdo je pomagal Božjemu duhu, *

kdo mu je svetoval ali ga poučil?

S kom se je posvetoval ali ga vprašal, *

da bi ga naučil poti pravice?

Kdo ga je učil spoznanja *

in mu pokazal stezo modrosti? —

 

Glej, narodi so kot kaplje v vedru, *

neznatni kot prašek na tehtnici.

Glej, zemlja je pred Gospodom *

kakor zrno peska.

Vaši gozdovi niso dovolj za daritveni ogenj, *

vse živali niso dovolj za žgalno daritev.

Vsi narodi so kakor nič pred Bogom, *

prav nič pred njim ne veljajo. —

2 Odpev Gospod prihaja kakor zmagovalec; kar si je pridobil, ga spremlja.
3 Odpev Poveličujte Gospoda, našega Boga, častite ga na njegovi sveti gori.

Ps 98   Svet je Gospod, naš Bog

Ti si nad kerubi, pa si postal podoben nam, da si spremenil žalostno stanje na zemlji (sv. Atanazij).

 

Gospod je svet vladar, ljudstva trepetajo, *

med angeli prebiva, zemlja se mu klanja.

Velik je v svojem svetišču na Sionu *

in vzvišen nad vsa ljudstva. —

 

Naj slavé tvoje ime, veliko in strašno, *

sveto in mogočno.

Ti si kralj, ki ljubiš in poznaš pravico, *

pravično vladaš svojemu ljudstvu. —

 

Gospoda, našega Boga, poveličujte, *

počastite ga zaradi njegove svetosti.

 

Mojzes in Aron sta bila med njegovimi duhovniki *

in Samuel je bil med njimi, ki so ga klicali.

Klicali so Gospoda in jih je uslišal, *

iz oblačnega stebra jim je govoril.

Dajal jim je zavezo in postavo, *

spolnjevali so, kar jim je zapovedal.

Gospod, naš Bog, ti si jih uslišal, ker si usmiljen, *

vendar si kaznoval njihove grehe. —

 

Poveličujte Gospoda in ga slavite, *

častite Svetega v njegovem svetišču. —

3 Odpev Poveličujte Gospoda, našega Boga, častite ga na njegovi sveti gori.

Kratko berilo (1 Pt 4,10–11)
Služite drug drugemu kot dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti, vsak z darom, kakor ga je prejel. Če kdo govorí, govôri kakor Božje besede. Če kdo služi, služi kakor z močjo, ki jo daje Bog, da se bo v vsem slavil Bog po Jezusu Kristusu.

Spev z odpevom

Kličem iz vsega svojega srca: usliši me, Gospod.
Kličem iz vsega svojega srca: usliši me, Gospod.

Tvoje zapovedi hočem spolnjevati.
Kličem iz vsega svojega srca: usliši me, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kličem iz vsega svojega srca: usliši me, Gospod.

Odpev k Hvaljen Gospodu služímo v svetosti in rešil nas bo naših sovražnikov.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Gospodu služímo v svetosti in rešil nas bo naših sovražnikov.

Prošnje

Zahvaljujmo se Bogu Očetu, ki v svoji ljubezni vodi in ohranja svoje ljudstvo. Veseli mu kličimo:

Gospod, slava ti na veke.

Dobri Oče, hválimo te in slavimo zaradi tvoje ljubezni,

– čudovito si nas ustvaril in še čudoviteje prenovil.

Gospod, slava ti na veke.

Že ob začetku tega dneva nam vlij hrepenenje, da bi ti vedno služili,

– mislili in delali, kar je tebi všeč.

Gospod, slava ti na veke.

Očisti nam srca vseh hudih željá,

– da bomo vedno hoteli spolnjevati le tvojo voljo.

Gospod, slava ti na veke.

Daj nam razumevanje za potrebe bratov in sester,

– da ne bodo pogrešali bratske ljubezni.

Gospod, slava ti na veke.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Večni Bog, tvoj Sin nas je obiskal kakor sonce, ki vzhaja z višave. Vse narode v smrtni senci naj razsvetli z lučjo tvoje slave, v kateri s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od četrtka III. tedna

Opoldne

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

1 Odpev Podpiraj me, Gospod, v življenju, kakor si obljubil.

Ps 118,113–120  (XV)  Hvala Božji postavi

 

Gospod, sovražim omahljivost, *

ljubim pa zvestobo tvoji postavi.

Ti si moj varuh in zavetnik, *

upam v tvojo besedo. —

 

Proč od mene, kdor dela hudo, *

Božjo voljo hočem spolnjevati.

Podpiraj me v življenju, kakor si obljubil; *

ne osramôti mojega upanja. —

 

Pomagaj mi in me reši, *

tvoja postava mi bo vedno v veselje.

Zametuješ vse, ki od tvojih zakonov odstopajo, *

kajti lažnivo je njih mišljenje. —

 

Kot smeti boš zavrgel vso grdobijo zemlje, *

zato ljubim tvojo zavezo.

Vse moje telo od strahu trepeče, *

v tesnobi mislim na tvojo sodbo. —

1 Odpev Podpiraj me, Gospod, v življenju, kakor si obljubil.
2 Odpev Pomagaj nam, o Bog, naš rešitelj, in odpusti nam naše grehe.

Ps 78,1–5.8–11.13  Žalostinka nad razdejanim Jeruzalemom

O da bi bilo tudi ti spoznalo, kaj ti je v mir (Lk 19,42).

 

O Bog, tujci so vdrli v tvojo deželo, *

oskrunili so tvoje svetišče.

Jeruzalem so porušili, *

spremenili so ga v same razvaline.

Trupla tvojih služabnikov so vrgli pticam, *

zverem so zmetali telesa tebi posvečenih.

Njihovo kri so prelivali kakor vodo, *

ni ga bilo, ki bi jih pokopal. —

 

V zasmeh smo postali svojim sosedom *

in v pregovor ljudstvom, ki nas obdajajo.

Gospod, doklej bo trajala tvoja jeza, *

ali bo kot ogenj gorela tvoja nevolja? —

 

Ne prištevaj nam krivic očetov, *

hitro se nas usmili, zelo smo ponižani.

Pomagaj nam zaradi slave svojega imena, *

odpusti nam grehe zaradi svoje ljubezni. —

 

Zakaj bi govorili neverni, *

da naš Bog ne biva?

Dokler smo še živi, pokaži sovražnikom, *

da kri tebi zvestih ni bila zaman prelita.

Ne presliši joka in stoka izgnancev, *

s svojo močjo reši na smrt obsojene. —

 

Mi smo tvoje ljudstvo in ovce tvoje paše *

in te bomo slavili na veke,

v vseh rodovih te bomo opevali *

in oznanjali tvojo hvalo. —

2 Odpev Pomagaj nam, o Bog, naš rešitelj, in odpusti nam naše grehe.
3 Odpev Ozri se z nebes, vsemogočni Bog, in obišči svoj vinograd.

Ps 79   Gospod, obišči svoj vinograd

Pridi, Gospod Jezus (Raz 22,20).

 

Dobri pastir, poslušaj, *

ti vodiš svoje ljudstvo kot čredo.

V Najsvetejšem prestoluješ, *

razodeni svoje veličastvo.

Zbudi svojo moč pred nami *

in pridi, da nas rešiš. —

 

Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *

pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni.

 

Gospod, Bog vsemogočni, *

doklej boš odklanjal molitev svojega ljudstva?

Jok nam je vsakdanja hrana, *

s solzami je napolnjena življenja čaša.

Zaradi nas se prepirajo naši sosedje, *

nasprotniki nas zasramujejo. —

 

Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *

pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni.

 

Svoj vinograd, naše očete, si prestavil iz Egipta, *

zasadil si jih v svoji deželi.

Prostor si jim pripravil, *

ukoreninili so se in napolnili zemljo.

Tvoj vinograd je pokril gore s svojo senco, *

njegove veje so prekrile najvišja drevesa.

Gospod, tvoj vinograd je segal do morja, *

do velike reke je pognal svoje mladike. —

 

Zakaj si pustil, da so podrli njegovo ograjo, *

da ga obirajo vsi, ki hodijo mimo?

Razruje ga merjasec iz gozda, *

popase ga poljska divjačina. —

 

Bog vsemogočni, pridi, *

ozri se z nebes in obišči ta vinograd.

 

Varuj, kar je zasadila tvoja desnica, *

kar poganja tebi v slavo.

Tvoj vinograd so požgali in posekali, *

naj jih zadene pravična sodba.

Naj tvoja ljubezen spremlja tvoje ljubljence, *

tvoje sinove, ki si jih vzredil zase.

Ne bomo več odstopili od tebe, *

poživi nas, da bomo tvoje ime slavili. —

 

Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *

pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni. —

3 Odpev Ozri se z nebes, vsemogočni Bog, in obišči svoj vinograd.
Opoldne

Kratko berilo (5 Mz 4,7)
Nobenega velikega naroda ni, ki bi mu bilo božanstvo tako blizu, kakor je nam Gospod, naš Bog, kadarkoli ga kličemo.

– Blizu je Gospod vsem, ki ga kličejo,
– uslišal bo njihove želje.
Sklepna prošnja
Molimo. Sveti Bog, v tebi ni nič temnega, nič mračnega. Napolni nas s svojo blažilno lučjo, da bomo zvesto in pogumno hodili po poti tvojih zapovedi. Po Kristusu, našem Gospodu.
 

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od četrtka III. tedna

[D]

Pesem med letom

Kako mogočen si, Gospod,
ustvaril vse si, kar živi.
V vodah življenje se množi,
rastlinje klije in brsti.

 

Živalim, ki v vodah živé,
in tem, ki v zraku letajo,
vsem skupen je v davnini rod,
različna jim je dana pot.

 

Tvoj Sin nas vse odrešil je,
zato nas vse, ki tvoji smo,
obvaruj padca grešnega
in zla trpljenja večnega.

 

Obvaruj nas prevzetnosti,
saj z njo začno se padci vsi,
in daj nam vsem zaupanja
in vsem poguma vedrega.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

1 Odpev Tvoji sveti, Gospod, naj se razveselijo, ko vstopajo v tvoje svetišče.

Ps 131 Božje obljube Davidovi hiši

 Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida (Lk 1,32).

 I

Spomni se, Gospod, Davida, *

in vseh njegovih skrbi in načrtov.

Naredil je obljubo tebi, Vsemogočni, *

in ti tako prisegel: —

 

»Ne pojdem v stanovanje svoje hiše, *

ne ležem v svojo posteljo;

svojim očem ne dovolim spanja, *

svojim trepalnicam ne počitka,

dokler ne najdem mesta za Gospoda, *

bivališča za Vsemogočnega.« —

 

Slišali smo, da je skrinja zaveze v Betlehemu, *

našli smo jo zunaj na poljanah.

Vstopimo zdaj v Gospodovo bivališče *

in se priklonimo pred Bogom. —

 

Dvigni se, Gospod, na svoje mesto, *

ti in skrinja tvojega veličastva!

Tvoji duhovniki naj oblečejo pravičnost, *

tvoji sveti naj radostno vzklikajo.

Ne zavrzi svojega maziljenca *

zaradi Davida, svojega služabnika. —

1 Odpev Tvoji sveti, Gospod, naj se razveselijo, ko vstopajo v tvoje svetišče.
2 Odpev Gospod si je izbral Sion za svoje prebivališče.

II

Gospod je prisegel Davidu, *

svoje prisege ne bo prelomil:

»Na tvoj prestol bom postavil *

potomca tvoje rodovine.

Če ohranijo tvoji sinovi mojo zavezo in zapovedi, *

bodo njihovi sinovi vedno sedeli na tvojem prestolu.« —

 

Gospod je namreč izvolil Sion, *

tako si ga je izbral za svoje bivališče:

»Tu bom počival za vselej, *

tako sem želel in tu bom prebival. —

 

Letine tega kraja bom obilno blagoslavljal, *

njegove prebivalce nasičeval s kruhom.

Njegove duhovnike bom oblačil v pravičnost, *

njegovi sveti bodo radostno vzklikali. —

 

Davidu zbudim mogočnega potomca, *

svojemu maziljencu pripravim nasledstvo.

Njegove sovražnike ogrnem v sramoto, *

na njegovi glavi pa bo blestela moja krona.« —

2 Odpev Gospod si je izbral Sion za svoje prebivališče.
3 Odpev Gospod Bog mu je dal oblast in čast in kraljestvo in vsi narodi mu bodo služili.

Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi

 

Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *

ti si in si bil in prideš.

Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *

in začel kraljevati. —

 

Narodi so se razjezili, *

a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,

da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *

in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —

 

Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *

našega Boga in oblast njegovega Kristusa.

Premagan je bil tožnik naših bratov, *

ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —

 

Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *

in z besedo svojega pričevanja.

Niso tako ljubili svojega življenja, *

da bi se bali umreti.

Zato se radujte, nebesa *

in vsi, ki v njih prebivate. —

3 Odpev Gospod Bog mu je dal oblast in čast in kraljestvo in vsi narodi mu bodo služili.

Kratko berilo (1 Pt 3,8–9)
Bodite vsi enih misli, sočutni, bratoljubni, usmiljeni, ponižni. Ne vračajte hudega za hudo, ne sramotenja za sramotenje, marveč blagoslavljajte, ker ste bili v to poklicani, da postanete deležni blagoslova.

Spev z odpevom

Gospod nas je hranil z najboljšo pšenico.
Gospod nas je hranil z najboljšo pšenico.

Z medom iz skale nas je nasičeval.
Gospod nas je hranil z najboljšo pšenico.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Gospod nas je hranil z najboljšo pšenico.

Odpev k Moja duša Gospod je mogočne vrgel s prestola in povišal nizke.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Gospod je mogočne vrgel s prestola in povišal nizke.

Prošnje

Kristus je pastir, pomočnik in tolažnik svojega ljudstva. Pobožno ga prosimo:

Gospod, k tebi se zatekamo, usliši nas.

Hvaljen, Gospod, ker si nas poklical v svojo sveto Cerkev,

– varuj nas, da ji bomo vedno zvesti.

Gospod, k tebi se zatekamo, usliši nas.

Papežu Frančišku si izročil skrb za vse Cerkve,

– podeli mu neomajno vero, živo upanje in pozorno ljubezen.

Gospod, k tebi se zatekamo, usliši nas.

Daj grešnikom spreobrnjenje, padlim moč, da bodo vstali,

– vsem pa kesanje in zveličanje.

Gospod, k tebi se zatekamo, usliši nas.

Sam si okusil življenje v tujini,

– spomni se tistih, ki živijo daleč od družine in domovine.

Gospod, k tebi se zatekamo, usliši nas.

Vsem rajnim, ki so zaupali vate,

– podeli večni mir.

Gospod, k tebi se zatekamo, usliši nas.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Usmiljeni Bog, ob koncu dneva se ti zahvaljujemo in te ponižno prosimo: kar smo zagrešili v svoji slabosti, nam dobrotno odpusti. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Četrtek

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo. Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem 

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Psalmi

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

Bog je obudil Jezusa in ga oprostil bolečin smrti (Apd 2,24).

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo. Po Kristusu, našem Gospodu.

Blagoslovni vzklik

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

Pod tvoje varstvo pribežimo,

o sveta Božja Porodnica.

Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti,

o častitljiva in blagoslovljena Devica.

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2019