Berilo

Bog kaznuje Sodomo in Gomoro

Berilo iz 1. Mojzesove knjige (1 Mz 19,15-29)

Ko je zasvitala jutranja zarja, sta angela silila Lota: »Vstani, vzemi ženo in hčerki, ki sta še doma, da ne zgubiš življenja zaradi hudobije mesta Sodome!« Ko se je še obotavljal, sta moža prijela njega, ženo in obe hčerki za roko, ker mu je Gospod prizanesel, ga peljala ven ter izpustila zunaj mesta. Ko sta jih peljala na plano, je eden rekel: »Reši se, gre za tvoje življenje! Ne oziraj se nazaj; ne ustavljaj se nikjer v pokrajini! V gorovje se reši, da ne zgubiš življenja!«

Lot pa jima je odgovoril: »Ne tako, Gospod! Glej, prosim, tvoj služabnik je našel milost v tvojih očeh in veliko je tvoje usmiljenje, ki si mi ga skazal, da si mi rešil življenje. Toda jaz se ne morem rešiti na gorovje: mogla bi me zadeti nesreča in bi moral umreti. Glej vendar, tu blizu je mesto, kamor bi mogel uteči. In majčkeno je: naj se, prosim, rešim tja, ali ni res majčkeno, da ostanem pri življenju.«

Gospod mu je rekel: »Glej, ozrl sem se nate tudi v tem, da ne razdenem mesta, o katerem si govoril. Reši se hitro tja! Kajti ničesar ne morem storiti, dokler ne prideš tja.« Zato se je to mesto imenovalo Segor (majčkeno). Sonce je vzhajalo nad zemljo, ko je Lot prišel v Segor. Tedaj je Gospod dežil nad Sodomo in Gomoro žveplo in ogenj od Gospoda, z nebes. Razdejal je ta mesta in vso pokrajino, tudi vse prebivalce teh mest in rastlinstvo te zemlje. Njegova žena pa se je ozrla nazaj in postala solnat steber.

Abraham pa je odrinil zgodaj zjutraj na kraj, kjer je stal pred Gospodom. Ozrl se je proti Sodomi in Gomori in proti vsej zemlji te pokrajine; in glej, ko je pogledal, se je dim dvigal s pokrajine, kakor dim iz peči. Pri tem, ko je Bog uničil mesta te pokrajine, se je Bog spomnil Abrahama ter spravil Lota proč od razdejanja, ko je razdejal mesta, ki je v njih prebival Lot.

Psalm 26

Ps 26,2-3.9-10.11-12

Evangelij

Jezus pomiri vihar na morju

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 8,23-27)

Tisti čas je stopil Jezus v čoln in z njim so šli njegovi učenci. In glej, na morju je nastal velik vihar, tako da so čoln zagrinjali valovi, Jezus pa je spal. Pristopili so učenci, ga zbudili in rekli: »Gospod, reši nas, potapljamo se!« In reče jim: »Kaj ste boječi, maloverni?« Tedaj vstane in ukori vetrove in morje, in nastala je velika tišina. Ljudje so se pa začudili in so govorili: »Kdo je ta, da so mu pokorni celo vetrovi in morje?«