Božja beseda za sredo, 1. julija 2009

Berilo

Pravi dedič je samo Izak

Berilo iz 1. Mojzesove knjige (1 Mz 21,5.8-20)

Abraham je imel sto let, ko se mu je rodil sin Izak. Deček je rastel in bil odstavljen. Tisti dan, ko je bil Izak odstavljen, je Abraham napravil veliko pojedino. Sara pa je videla, da se posmehuje sin Egipčanke Agare, ki ga je bila rodila Abrahamu. Tedaj je rekla Abrahamu: »Izženi to deklo in njenega sina! Kajti sin te dekle ne sme biti dedič z mojim sinom Izakom!« To je bilo Abrahamu silno nevšeč zaradi sina. A Bog je rekel Abrahamu: »Naj ti ne bo žal dečka ne za deklo. Kar koli ti poreče Sara, poslušaj jo! Kajti po Izaku se bo imenoval tvoj zarod. Toda tudi deklinega sina bom napravil v narod, ker je tvoj potomec.«

Abraham je tedaj zjutraj zgodaj vstal, vzel kruha in meh vode, ju dal Agari, ji naložil na ramo, ter jo z dečkom odpravil. Ko je odšla, je blodila po bersabejski puščavi. Ko pa je voda v mehu pošla, je odložila dečka pod grm. Potem je odšla in sedla za streljaj daleč; dejala je namreč: »Naj ne vidim, kako deček umira.« Tako je sedela na strani in glasno jokala.

Bog pa je slišal dečkov glas in božji angel je iz nebes poklical Agaro: »Kaj ti je, Agara? Ne boj se! Kajti Bog je slišal dečkov glas tam, kjer je. Vstani, vzemi dečka in ga drži za roko! Kajti njega bom napravil v velik narod.« Bog ji je odprl oči, da je zagledala studenec. Šla je, napolnila meh z vodo ter dala dečku piti. Bog je bil z dečkom; rastel je, prebival v puščavi in postal lokostrelec.

Psalm 34

Ps 34,7-8.10-11.12-13

Evangelij

Hudi duhovi trepetajo pred Jezusom

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 8,28-34)

Ko je prišel Jezus na drugo stran, v Gadarsko deželo, sta ga srečala dva obsedenca, ki sta prišla iz grobišča, tako silno divja, da nihče ni mogel iti mimo po tisti poti. In glej, zakričala sta: »Kaj imaš ti z nama, božji Sin? Ali si prišel semkaj nas pred časom mučit?« Pasla pa se je ne daleč od njih velika čreda svinj. In hudi duhovi so ga prosili: »Če nas hočeš izgnati, pošlji nas v čredo svinj!« In rekel jim je: »Pojdite!« Izšli so torej in obsedli svinje. In glej, vsa čreda je po bregu planila v morje in v vodi poginila. Pastirji pa so zbežali, odšli v mesto in razglasili vse, tudi o obsedencih. In glej, vse mesto je šlo Jezusu naproti; in ko so ga ugledali, so prosili, da bi šel iz njihovih krajev.