Božja beseda za četrtek, 25. junija 2015
Četrtek 12. tedna med letom (leto I)
»Zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali.« (Mt 7,25)Berilo
Abrahamu se rodi sin Izmael
Berilo iz 1. Mojzesove knjige (1 Mz 16,1-12.15-16)
Abramu žena Saraja ni rodila otrok; imela pa je egiptovsko deklo Agaro. In rekla je Abramu: »Glej, Gospod mi je odrekel otroke. Vzemi, prosim, mojo deklo za ženo! Morebiti dobim po njej potomstvo.« Abram je poslušal Sarajo. Ta je vzela svojo egiptovsko deklo Agaro po desetih letih, kar je Abram bival v kanaanski deželi, ter jo dala svojemu možu Abramu za ženo. Šel je torej k Agari in je spočela. Ko pa je videla, da je spočela, je prezirala svojo gospodinjo. Saraja pa je rekla Abramu: »Moje žalitve si ti kriv; jaz sem ti dala svojo deklo; ko pa vidi, da je spočela, me prezira. Gospod naj sodi med menoj in teboj.« Abram je odgovoril Saraji: »Glej, tvoja dekla je v tvoji oblasti; stori ji, kar se ti zdi prav!«
Saraja je tedaj z Agaro trdo ravnala, tako da je pobegnila izpred njenega obličja. Gospodov angel pa jo je našel pri studencu v puščavi, pri studencu na poti v Sur, ter rekel: »Sarajina dekla Agara, od kod prihajaš in kam greš?« Odgovorila je: »Na begu sem pred svojo gospodinjo Sarajo.« Gospodov angel ji je rekel: »Vrni se k svoji gospe in podvrzi se njeni oblasti!« Dodal je: »Silno bom pomnožil tvoj zarod, tako da se zaradi množine ne bo dal prešteti.« Še je dodal: »Glej, spočela si in rodila boš sina; daj mu ime Izmael, ker je Gospod slišal tvojo stisko. Ta bo človek, podoben divjemu oslu; njegova roka bo zoper vse in roka vseh zoper njega; nasproti vsem svojim bratom bo prebival.« Agara je potem rodila Abramu sina In Abram je dal sinu, ki mu ga je rodila Agara, ime Izmael. Abramu je bilo šestinosemdeset let, ko mu je Agara rodila Izmaela.
Psalm 106
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Gospod, tvoje besede so duh in življenje, ti imaš besede večnega življenja. Aleluja.
Postavimo svoje življenje na trden temelj
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 7,21-29)
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. Mnogi mi poreko tisti dan: »Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali hudobnih duhov in v tvojem imenu storili mnogo čudežev?‹ Tedaj jim bom izjavil: ›Nikoli vas nisem poznal. Proč od mene, kateri delate krivico!‹
Vsak, kdor posluša te moje besede in jih spolnjuje, bo torej podoben pametnemu človeku, kateri si je postavil hišo na skalo. In ulila se je ploha in pridrli so nalivi in privršali so vetrovi ter se zagnali v ono hišo: in ni padla, zakaj imela je temelj na skali. Vsak, kdor posluša te moje besede in jih ne spolnjuje, pa bo podoben nespametnemu možu, kateri si je postavil hišo na pesek. In ulila se je ploha in pridrli so nalivi in privršali so vetrovi ter butnili v ono hišo: in padla je in njena podrtija je bila velika.« Ko je Jezus končal ta svoj govor, so množice strmele nad njegovim naukom. Kajti učil jih je, kakor kdor ima oblast in ne kakor njih pismouki.