Božja beseda za torek, 22. januarja 2013

Berilo

Upanje varno sidro naše duše

Berilo iz pisma Hebrejcem (Heb 6,10-20)

Bratje, Bog ni krivičen, da bi pozabil vaše delo in ljubezen, ki ste jo skazali njegovemu imenu, ker ste svetim stregli in še strežete. Želimo pa, naj vsakdo izmed vas pokaže isto vnemo za popolnost upanja do konca, da bi se namreč ne polenili, ampak posnemali tiste, ki so po veri in stanovitnosti deležni obljub. Ko je namreč Bog dal obljubo Abrahamu, je prisegel sam pri sebi, ker ni mogel priseči pri nikomer, ki bi bil večji; rekel je: »Resnično obilno te bom blagoslovil in silno te namnožil.« Tako je potrpežljivo čakal ter obljubo prejel. Ljudje namreč prisegajo pri večjem in vsakega prerekanja konec je prisega, ki je potrditev.

Ker je hotel Bog dedičem obljube še bolj pokazati nepremenljivost svojega sklepa, je pristavil prisego, da bi po dveh nepremenljivih dejanjih, ki je v njih nemogoče, da bi Bog varal, imeli močno tolažbo, kateri smo pribežali, da se oprimemo danega upanja. V upanju imamo sidro svoje duše, ki je varno in trdno ter sega v notranjščino za zagrinjalom, kamor je šel za nas predhodnik Jezus, ki je po Melkizedekovem redu postal veliki duhovnik na veke.

Psalm 111

Ps 111,1-2.4-5.9-10

Evangelij

Sobotni počitek je zaradi človeka

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 2,23-28)

Zgodilo se je, ko je Jezus v soboto šel skozi setve, da so njegovi učenci spotoma začeli smukati klasje. Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto! To ni dovoljeno.« Rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je prišel v stisko in je bil lačen sam in kateri so bili z njim; kako je ob času velikega duhovnika Abjatarja stopil v Božjo hišo in jedel posvečene hlebe, katerih ni bilo dovoljeno jesti drugim kakor duhovnikom, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?« Rekel jim je: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Zato je Sin človekov gospod tudi sobote.«