Berilo

Božji Sin se na zemlji uči pokorščine

Berilo iz pisma Hebrejcem (Heb 5,1-10)

Vsak veliki duhovnik se jemlje izmed ljudi in se postavlja za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga, da daruje dari in daritve za grehe in more imeti potrpljenje s tistimi, ki so nevedni in se motijo, ker je tudi sam obdan s slabostjo in mora zaradi nje kakor za ljudstvo tako tudi zase opravljati daritve za grehe. In nobeden si ne prisvaja te časti, ampak kogar kliče Bog kakor Arona. Tako si tudi Kristus ni sam dal časti, da je postal veliki duhovnik, ampak Bog, ki mu je rekel: »Moj Sin si ti, danes sem te rodil«; kakor pravi tudi na drugem mestu: »Ti si duhovnik vekomaj po Melkizedekovem redu.« On je v dneh svojega življenja na zemlji daroval prošnje in molitve s silnimi klici in solzami Bogu, ki ga je mogel oteti smrti, in bil je uslišan zaradi bogovdanosti. Čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je trpel, učil pokorščine. Ko je dosegel popolnost, je postal za vse, kateri so mu poslušni, začetnik večnega zveličanja, od Boga imenovan za velikega duhovnika po Melkizedekovem redu.

Psalm 110

Ps 110,1.2.3.4

Evangelij

Veselje učencev, ker je Jezus pri njih

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 2,18-22)

Tisti čas so se učenci Janeza Krstnika in farizeji postili. Pa pridejo in rečejo Jezusu: »Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa ne?« Jezus jim odgovori: »Ali se morejo postiti svatje, dokler je ženin pri njih? Dokler imajo ženina med seboj, se ne morejo postiti. Pridejo pa dnevi, ko bo ženin od njih vzet, in takrat, tiste dni, se bodo postili.

Nihče ne prišije na staro obleko zaplate iz neudelanega blaga; sicer nov našiv od stare še kaj odtrga in nastane še večja luknja. Nihče ne deva novega vina v stare mehove, sicer vino mehove razžene pa bo uničeno vino in mehovi, marveč devajo novo vino v nove mehove.«

Berilo

Smrt nas ne more ločiti od Božje ljubezni

Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 8,31-39)

Bratje, če je Bog za nas, kdo je zoper nas? Lastnemu Sinu on ni prizanesel, ampak ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril? Kdo bo tožil Božje izvoljence? Bog, ki opravičuje? Kdo jih bo obsodil? Ali Jezus Kristus, ki je umrl, še več: ki je vstal od mrtvih, ki sedi celo Bogu na desni, ki tudi prosi za nas?

Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Nadloga ali stiska ali preganjanje? Ali lakota ali nagota ali nevarnost ali meč? Kakor je pisano: »Zaradi tebe nas morijo vsak dan, imeli so nas za klavne ovce.« Toda v vsem tem zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil.

Zakaj prepričan sem, da nas ne smrt ne življenje ne angeli ne poglavarstva ne sedanjost ne prihodnost ne močí ne visokost ne globokost ne kaka druga stvar ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.

Psalm 126

Ps 126,1-6

Evangelij

Nebeško kraljestvo je vredno več kot vse drugo

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 13,44-46)

Tisti čas je rekel Jezus množicam: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je človek našel in skril; in od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, ter kupi tisto njivo. Tudi je nebeško kraljestvo podobno trgovcu, ki je iskal lepih biserov. Ko je našel dragocen biser, je šel in prodal vse, kar je imel, in ga je kupil.