Božja beseda za soboto, 21. julija 1923

Izraelovi sinovi so odrinili iz Ramesesa v Sokot, okoli šeststo tisoč pešcev, mož, ne da bi šteli otroke. Tudi dosti ljudstva, ki se jim je pridružilo, je šlo z njimi ter drobnica in goved, silno veliko živine. Iz testa, ki so ga prinesli iz Egipta, so spekli opresne podpepelnike, ker ni bilo kvašeno; kajti izgnali so jih iz Egipta, da se niso mogli muditi in si tudi popotnje niso pripravili. Časa, ki so ga Izraelovi sinovi prebili v Egiptu, je bilo štiristo let. Po štiristo tridesetih letih, do dneva natančno, so vsa krdela Gospodove vojske izšla iz egiptovske dežele. To je bila za Gospoda noč bedenja, ko jih je izpeljal iz egiptovske dežele; to noč naj bedijo Gospodu v čast vsi Izraelov! sinovi od roda do roda.

Odpev: »Vekomaj traja njegovo usmiljenje.«

Hvalite Gospoda, ker je dober:

Spomnil se nas je v našem ponižanju

in nas osvobodil naših sovražnikov.

Odpev: »Vekomaj traja njegovo usmiljenje.«

Udaril je Egipčane v njih prvorojencih

in je Izraela izpeljal izmed njih

z močno roko in stegnjenim laktom.

Odpev: »Vekomaj traja njegovo usmiljenje.«

Razdelil je Rdeče morje v dva dela

in pripeljal Izraela sredi njega,

pahnil faraona in njegovo vojsko v Rdeče morje.

Odpev: »Vekomaj traja njegovo usmiljenje.«

Tisti čas so farizeji šli ven in se posvetovali zoper Jezusa, da bi ga pogubili. Toda Jezus je zvedel in se je umaknil od tam. Mnogo jih je šlo za njim; ozdravil je vse ter jim zabičal, naj ga ne razglasijo; da se je spolnilo, kar je rekel prerok Izaija: »Glej, moj služabnik, ki sem ga izvolil, moj ljubljenec, ki ga je vzljubila moja duša! Dal mu bom svojega duha in oznanil bo pravico narodom. Ne bo se prepiral in ne bo vpil in nihče ne bo slišal na ulicah njegovega glasu. Nalomljenega trsta ne bo prelomil in tlečega stenja ne bo ugasil, dokler pravice ne dovede do zmage: in vanj bodo upali narodi.«