Božja beseda za sredo, 2. junija 2021
Sreda 9. tedna med letom (leto I)
»Ni pa Bog mrtvih, ampak živih.« (Mr 12,27a)Berilo
Vdana molitev v stiski doseže uslišanje
Berilo iz Tobita (Tob 3,1-11.24-25)
Tedaj je Tobija vzdihnil in v solzah začel moliti: »Gospod, pravičen si, in pravične so vse tvoje odločitve. Vsa tvoja pota so usmiljenje, zvestoba in pravičnost. In zdaj, Gospod, spomni se me in ne kaznuj me zaradi mojih grehov in se ne spominjaj moje ali mojih staršev krivde! Ker nismo bili poslušni tvojim zapovedim, smo bili izdani v rop, ujetništvo in smrt, v pregovor in zasmeh vsem narodom, med katere si nas razkropil. Da, Gospod, velike so tvoje kazni, ker nismo ravnali po tvojih zapovedih in nismo iskreno hodili pred teboj. A zdaj, Gospod, stôri z menoj po svoji blagovoljnosti in daj, da bo v miru sprejeta moja duša; kajti zame je boljše umreti kakor živeti!«
V istem času pa je tudi Raguelova hči Sara v medijskem mestu Ragesu slišala očitanje od neke očetove dekle. Bila je namreč dana sedmim možem, pa jih je hudi duh Asmodej usmrtil, brž ko so prišli k njej. Ko je torej Sara grajala deklo zaradi njenih očitkov, ji je ta odvrnila: »Od tebe naj nikdar ne vidimo na zemlji sina ali hčere, morilka svojih mož! Mar hočeš umoriti tudi mene, kakor si že umorila sedem mož?« Na to besedo je šla Sara v zgornjo sobo svoje hiše in tri dni in tri noči ni ne jedla ne pila, ampak je vztrajala v molitvi in s solzami prosila Boga, da bi jo rešil iz te sramote.
Molitev obeh, Tobija in Sare, je bila istočasno uslišana pred veličastvom Boga, Najvišjega. Gospodov angel, sveti Rafael, je bil poslan, da bi ozdravil oba, katerih molitve so se ob istem času dvigale pred Gospodovo obličje.
Psalm 25
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Oče nas je radovoljno rodil z besedo resnice, da bi bili nekakšna prvina njegovih stvari. Aleluja.
Bog daje in ohranja življenje
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 12,18-27)
Tisti čas pridejo k Jezusu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja, in ga vprašajo: »Učenik, Mojzes nam je zapisal: ›Če komu umrje brat in zapusti ženo, otrok pa ne zapusti, naj njegov brat vzame njegovo ženo in obudi zarod svojemu bratu.‹ Bilo pa je sedem bratov: in prvi se je oženil, pa je umrl in ni zapustil potomstva. Vzel jo je drugi, pa je umrl in tudi ta ni zapustil potomstva. In tretji prav tako. In vseh sedem ni zapustilo potomstva. Za vsemi je umrla tudi žena. Čigava izmed njih bo torej žena ob vstajenju, ko bodo vstali? Kajti vseh sedem jo je imelo za ženo.«
Jezus jim je odgovoril: »Ali se ne motite zato, ker ne poznate pisma in ne Božje moči? Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih. O mrtvih pa, da bodo vstali, mar niste brali v Mojzesovi knjigi, v zgodbi o grmu, kako je Bog rekel Mojzesu: ›Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov‹? Ni Bog mrtvih, ampak živih. Zelo se torej motite.«