Berilo

Tobija ne tarna v nesreči, ki ga je zadela

Berilo iz Tobita (Tob 2,10-23)

Tobíja je nekega dne utrujen od pokopavanja prišel domov, se ulegel ob steni in zaspal. V spanju mu je iz lastovičjega gnezda padlo gorko blato na oči in je oslepel. Gospod pa je dopustil, da je nanj prišla ta preskušnja, da bi se potomcem dal zgled njegove potrpežljivosti kakor svetega Joba. Kajti ker se je od svoje mladosti vedno bal Boga in spolnjeval njegove zapovedi, ni godrnjal čez Boga, da ga je zadela nesreča slepote, ampak je neomajno vztrajal v Božjem strahu ter zahvaljeval Boga vse dni svojega življenja. Kakor so se namreč blaženemu Jobu rogali kralji, tako so Tobijevi sorodniki in znanci zasmehovali njegovo življenje: »Kje je tvoje upanje, za katero si delil miloščino in pokopaval mrtve?« Tobija pa jih je svaril: »Nikar tako ne govorite! Saj smo sinovi svetih in pričakujemo ono življenje, ki ga Bog daje tem, kateri mu nikdar ne odtegnejo svoje zvestobe.«

Njegova žena Ana pa je vsak dan hodila tkat in prinašala od dela svojih rok živež, kolikor ga je mogla zaslužiti. Tako je dobila kozliča in ga prinesla domov. Ko je mož slišal njegovo meketanje, je rekel: »Glejte, da morda ni ukraden; vrnite ga gospodarjem; kajti ukradenega ne smemo jesti ne se ga dotakniti!« Nato je žena razjarjena odvrnila: »Očitno je tvoje upanje prazno; zdaj se je pokazalo, kaj pomagajo tvoje miloščine.« S temi in drugimi takimi besedami mu je oponašala.

Psalm 112

Ps 112,1-2.7-8.9

Evangelij

Spolnimo obveznosti do ljudi in do Boga

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 12,13-17)

Tisti čas pošljejo k Jezusu nekatere izmed farizejev in herodovcev, da bi ga ujeli v besedi. Ti pridejo in mu rečejo: »Učenik, vemo, da si resnicoljuben in da se ne meniš za nikogar, ker ne gledaš na osebe, ampak v resnici učiš pot Božjo. Ali se sme dajati cesarju davek, ali ne? Ali naj ga dajemo, ali ne?« On pa je poznal njih hinavščino in jim je rekel: »Kaj me skušate? Prinesite mi denar, da ga vidim.« In prinesli so ga. Tedaj jim je rekel: »Čigava je ta podoba in napis?« Rekli so mu: »Cesarjeva.« In Jezus jim je rekel: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!« In čudili so se mu.

Berilo

Bog hoče, naj vero oznanjamo

Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 1,18-25)

Bratje in sestre, nauk o križu je nespamet tistim, ki se pogubljajo, nam, ki smo na poti zveličanja, pa Božja moč. Kajti pisano je: »Uničil bom modrost modrih in zavrgel bom razumnost razumnih.« Kje je modrijan, kje pismouk, kje učenjak tega sveta? Ali ni Bog modrosti tega sveta obrnil v nespamet? Ker namreč svet po svoji modrosti ni spoznal Boga v Božji modrosti, je Bog sklenil verujoče zveličati po nespameti oznanjevanja. Judje zahtevajo znamenj in Grki iščejo modrosti, mi pa oznanjamo križanega Kristusa, Judom pohujšanje, a poganom nespamet, tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, Kristusa, Božjo moč in Božjo modrost. Kar je namreč pri Bogu nespametno, je modrejše od ljudi, in kar je pri Bogu slabotno, je močnejše od ljudi.

Psalm 30

Ps 30,3-8.17.21

Evangelij

Ko življenje izgubimo zaradi Jezusa, ga rešimo

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 9,23-26)

Tisti čas je rekel Jezus vsem: Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje življenje zaradi mene izgubi, ga bo rešil. Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa zavrže ali pogubi? Kdor se bo sramoval mene in mojih besed, tega se bo sramoval Sin človekov, kadar pride v svoji in Očetovi in svetih angelov slavi.