Berilo

Plemenit zgled starega Eleazarja mladim

Berilo iz 2. knjige Makabejcev (2 Mkb 6,18-31)

Tiste dni so Eleázarja, izmed najodličnejših pismoukov, že priletnega moža, častitljivega obraza, z razklenjenimi usti silili jesti svinjsko meso. Toda ta je rajši izvolil slavno smrt, ko sramotno življenje ter prostovoljno šel k natezalnici, potem, ko ga je izpljunil. Tako se je spodobilo nastopati tistim, ki so stanovitno odklanjali, česar niso smeli jesti, četudi bi silila ljubezen do življenja.

Nadzorniki pri protipostavnih daritvenih obredih so moža od davnaj poznali; zato so ga vzeli stran in mu prigovarjali, naj si da prinesti mesa, ki ga sme uživati in ki bi si ga sam pripravil. Potem naj se dela, kakor bi jedel po kraljevem povelju darovano meso. Če to stori, se bo rešil smrti in bodo z njim zaradi starega prijateljstva z njimi obzirno ravnali. On pa je storil plemenit sklep, vreden njegove dobe in ugleda, pristojnega starosti, blágo pridobljenega sijaja njegovih sivih las in vzornega življenja od mladih nog, še bolj pa v soglasju s svetimi, od Boga danimi postavami. Hitro se je izjavil in rekel, naj ga raje pošljejo v smrt: »Naši starosti se hlimba ne spodobi; sicer bi veliko mladeničev mislilo, da je devetdesetletni Eleazar prestopil k tuji veri. Tako bi jaz tudi nje zapeljal zaradi svoje hlimbe in zaradi kratkega in minljivega življenja, svoji starosti pa nakopal zaničevanje in sramoto. Četudi se zdaj rešim človeške muke, rokam Vsemogočnega ne ubežim ne živ ne mrtev. Zato zdaj pogumno dam življenje in se izkažem vrednega starosti. Mladim pa zapuščam plemenit zgled, da bodo s pogumom in navdušenjem lepo umirali za častitljive in svete postave.« Toliko je rekel in takoj šel k natezalnici.

Ti, ki so ga gnali, pa so malo prej izkazano naklonjenost spremenili v sovraštvo, ker so se jim povedane besede zdele blaznost. Ko je bil na tem, da pod udarci umrje, je vzdihnil: »Gospodu, ki ima sveto spoznanje, je znano, da bi se mogel rešiti smrti, pa bičan trpim na telesu krute bolečine, a v duši iz strahu pred njim to rad trpim.«

Tako je torej ta umrl in zapustil ne samo mladeničem, ampak tudi večini ljudstva s svojo smrtjo zgled plemenitosti in spomenik nravne velikosti.

Psalm 3

Ps 3,2-3.4-5.6-8

Evangelij

Jezus išče izgubljene, da bi jih zveličal

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 19,1-10)

Tisti čas je Jezus prišel v Jeriho in šel skozi mesto. In glej, bil je neki mož, Zahej po imenu, ki je bil višji cestninar in bogat. Želel je videti Jezusa, kdo je, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Tekel je torej dalje in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, zakaj tam je moral iti mimo.

Ko je Jezus prišel na ono mesto, je pogledal gor in mu rekel: »Zahej, stopi hitro dol; danes moram ostati v tvoji hiši.« In stopil je hitro dol in ga z veseljem sprejel. Ko so to videli, so vsi godrnjali, češ: »Ustavil se je pri grešnem človeku.« Zahej pa je stopil pred Gospoda in rekel: »Glej, Gospod, polovico svojega imetja dam ubogim in, ako sem koga v čem prevaral, povrnem četverno.« Jezus mu je rekel: »Danes je v tej hiši prišlo zveličanje, ker je tudi on Abrahamov sin. Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar je izgubljenega.«