Berilo

Ljudstvo zadene težka preskušnja

Berilo iz 1. knjige Makabejcev (1 Mkb 1,10-15.41-43.54-57.62-64)

Za kraljem Aleksandrom je pognala grešna korenina Antioh Epifán, sin kralja Antioha; poprej je bil talec v Rimu, zavladal pa je v 137. letu grškega kraljestva. Tisti čas so iz Izraela izšli brezbožni sinovi, ki so mnoge pregovorili z besedami: »Pojdimo in sklenimo zavezo z neverniki, ki so okrog nas; zakaj odkar smo se od njih ločili, nas je zadelo mnogo hudega!« Ta predlog jim je ugajal. Nekateri izmed ljudstva so bili pripravljeni iti h kralju, in dal jim je oblast uvesti navade nevernikov. Sezidali so v Jeruzalemu telovadnico po poganskem običaju, odstranili so si sledove obreze, odpadli od svete zaveze, se zvezali s pogani in se prodali, da so delali húdo.

Tedaj je kralj Antioh pisal vsemu svojemu ljudstvu, naj bodo vsi en narod in naj sleherni zapusti svoje običaje. Vsa ljudstva so se vdala kraljevemu ukazu. Celo mnogim Izraelcem je bilo všeč njihovo bogočastje: darovali so malikom in skrunili soboto.

Petnajstega dne meseca kásleva v 145 letu so postavili gnusobo opustošenja (mališki žrtvenik) na oltarju. Tudi v Judovih mestih naokrog so postavili oltarje. Pri hišnih vratih in na ulicah so zažigali kadilo. Knjige postave, ki so jih našli, so raztrgali in sežgali. Kjer se je pri kom našla knjiga zaveze, in če je kdo ravnal po postavi, ga je kraljev ukaz obsodil na smrt.

Toda mnogi v Izraelu so ostali stanovitni in trdni pri sklepu, da ne bodo uživali nečistih jedi. Raje so hoteli v smrt, kakor, da bi se omadeževali z jedmi in oskrunili sveto zavezo, in so umrli. Silno huda kazen je pritiskala Izraela.

Psalm 119

Ps 119,53.61.134.150.155.158

Evangelij

Slepi prosi Jezusa, da bi videl

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 18,35-43)

Ko se je Jezus bližal Jerihi, je slep človek sedél kraj pota in prosil vbogajme. Ko je slišal množico, ki je šla mimo, je vpraševal, kaj bi to bilo. Povedali so mu: »Mimo gre Jezus iz Nazareta.« In zavpil je: »Jezus, Sin Davidov, usmili se me!« Spredaj gredoči so ga svarili, naj utihne. On pa je še glasneje kričal: »Sin Davidov, usmili se me!«

Jezus je tedaj obstal in rekel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« On pa je rekel: »Gospod, da spregledam.«

In Jezus mu je rekel: »Spreglej, tvoja vera te je ozdravila.« V hipu je spregledal, šel za njim in slavil Boga. In vse ljudstvo je dalo Bogu hvalo, ko je to videlo.