Berilo

Bog je vodil Izraelce v vseh časih

Berilo iz Jozuetove knjige (Joz 24,1-13)

Jozue je tedaj zbral vse Izraelove sinove v Sihemu in sklical Izraelove starešine, poglavarje, sodnike in voditelje; postavili so se pred Bogom.

Tedaj je rekel Jozue vsemu ljudstvu: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Onkraj veletoka so prebivali v davni preteklosti vaši očetje, Tare, Abrahamov in Nahorjev oče, in služili drugim bogovom. Tedaj sem vzel vašega očeta Abrahama z one strani veletoka in ga vodil po vsej kanaanski deželi; pomnožil sem njegov zarod in mu dal Izaka. Izaku sem dal Jakoba in Ezava. Ezavu sem določil v posest Seírsko gorovje, Jakob in njegovi sinovi pa so šli v Egipt.

Poslal sem Mojzesa in Arona, udaril sem ves Egipt s tem, kar sem storil sredi njega; potem sem vas izpeljal. Izpeljal sem vaše očete iz Egipta in prišli ste k morju. Egipčani pa so drveli za vašimi očeti z vozovi in konjeniki do Rdečega morja. Tedaj so vpili h Gospodu. In postavil je temò med vas in Egipčane in pripeljal nadnje morje, da jih je zagrnilo. Vaše oči so videle, kar sem storil Egiptu. Potem ste bivali dolgo časa v puščavi. Nato sem vas pripeljal v deželo Amorejcev, ki so bivali onkraj Jordana. Bojevali so se zoper vas, a dal sem vam jih v roke: prejeli ste njihovo deželo v last in nje sem pred vami uničil. Potem se je vzdignil Seforjev sin Balak, moabski kralj, in se bojeval zoper Izraela. Dal je poklicati Beórjevega sina Balaama, da bi vas preklel. A Balaama nisem hotel uslišati, zato vas je v resnici blagoslovil; tako sem vas rešil iz njegove roke.

Potem ste šli čez Jordan in prišli do Jerihe. Zoper vas so se bojevali meščani Jerihe in mnogi narodi, in dal sem vam jih v roke. Poslal sem sršene pred vami in pregnali so jih izpred vas, dva kralja Amorejcev – ne s tvojim mečem in ne s tvojim lokom. Dal sem vam deželo, za katero se niste trudili, mesta, ki jih niste zidali, in prebivate v njih; vinograde in oljke, ki jih niste sadili, imate za užitek.‹«

Psalm 136

Ps 136,1-3.16-18.21-22.24

Evangelij

Razporoko je uvedla človeška trdosrčnost, ne Bog

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 19,3-12)

Tisti čas so k Jezusu pristopili farizeji, da bi ga skušali. Rekli so: »Ali je možu dovoljeno ženo odsloviti iz katerega koli vzroka?« Odgovoril jim je: »Ali niste brali, da ju je tisti, ki je od začetka ustvaril, ustvaril kot moža in ženo, in rekel: ›Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se bo pridružil svoji ženi in bosta oba eno telo.‹ Zatorej nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne loči.«

Rečejo mu: »Zakaj je torej Mojzes naročil dati ločitveni list in jo odsloviti?« Odgovori jim: »Mojzes vam je zaradi vaše trdosrčnosti dovolil ločiti se od svojih žená, od začetka pa ni bilo tako. Toda jaz vam pravim: Kdor koli se od svoje žene loči – razen če se zaradi nečistovanja – in se oženi z drugo, prešuštvuje.«

Njegovi učenci mu rečejo: »Če je takó z možem in ženo, se ni dobro ženiti.« On pa jim je rekel: »Ne umejo te besede vsi, ampak katerim je dano. So namreč nekateri samski, ker so že od rojstva taki, da morajo ostati samski; in so nekateri samski, ker so jih v to prisilili ljudje; in zopet drugi so samski stan izvolili zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more razumeti, naj razume!«

Berilo

Oznanjamo skrito Božjo modrost

Berilo iz 1. Janezovega pisma (1 Jn 3,14-18)

Preljubi, vemo, da smo iz smrti prešli v življenje, ker ljubimo brate; kdor ne ljubi, ostane v smrti. Vsak, kdor brata sovraži, je ubijalec in veste, da noben ubijalec nima v sebi večnega življenja. Na tem smo spoznali ljubezen, da je on dal življenje za nas; tudi mi smo dolžni dati življenje za brate. Kdor ima premoženje sveta in vidi brata v pomanjkanju, pa svoje srce pred njim zapre, kako more biti v njem Božja ljubezen? Otroci moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.

Psalm 116

Ps 116,12-13.15-18

Evangelij

Apostoli so Jezusovi prijatelji

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 15,12-17)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas ljubil jaz. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo svoje življenje da za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, ako izvršujete, kar vam jaz zapovedujem. Ne imenujem vas več služabnike, zakaj služabnik ne ve, kaj dela njegov gospod. Vas pa sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.

Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil in postavil, da pojdete in obrodite sad in vaš sad ostane; da vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj.