Opozorilo: podatki o Božji besedi, godovih in praznikih za pretekla leta niso zanesljivi, še posebej to velja za datume pred letom 1970!

Božja beseda za soboto, 11. avgusta 2012

Sv. Klara, obvezni god

Sobota 18. tedna med letom (leto II)

»Jezus je odvrnil: »O neverni in pokvarjeni rod! Do kdaj vas bom prenašal?« (Mt 17, 17)

Nazaj Koledar Naprej

Berilo

Pravični bo živel v svoji veri

Berilo iz knjige preroka Habakuka (Hab 1,12-2,4)

Mar nisi ti, Gospod od začetka, moj Sveti, Bog, ki ne umrješ? Pač si ti, Gospod, postavil narod Kaldejcev, da napravi red, ti, Skala, si ga določil, da kaznuje. Tvoje oči so čiste, ne moreš gledati zla, pogleda na zatiranje ne preneseš. Zakaj vendar gledaš na verolomne, zakaj molčiš, ko zlobnež požira pravičnejšega od sebe?

Ti si storil, da so ljudje ko ribe morja, podobne laznini, ki nima vladarja. Sovražnik vse dviga s trnkom, zbira jih v svojo mrežo in spravlja v svoj sak. Ob tem se veseli in raduje! Zato opravlja daritve svojemu saku in zažiga kadilo svoji mreži, zakaj po njih je bogat njegov delež in obilen njegov živež. Toda, ali sme brez konca prazniti svojo mrežo, moriti narode brez prizanašanja? Na svojo opazovalnico bom stopil, na opazovališče se bom postavil: oprezoval bom, da vidim, kaj mi bo rekel, kaj bo odgovoril na mojo tožbo.

Psalm 9

Odpev: »Ne zapuščaš teh, ki te iščejo, Gospod.«

Ps 9,8-9.10-11.12-13

Gospod prestoluje na veke,

postavil je svoj stol za sodbo.

Sodil bo svet pravično,

razsojal ljudstvom po pravici.

Odpev: »Ne zapuščaš teh, ki te iščejo, Gospod.«

Gospod bo stiskanemu zavetišče,

ugodno zavetje ob časih stiske.

V tebe bodo upali, kateri tvoje ime poznajo,

ker ne zapuščaš teh, ki te iščejo, Gospod.

Odpev: »Ne zapuščaš teh, ki te iščejo, Gospod.«

Pojte Gospodu, ki prebiva na Sionu,

oznanjujte med ljudstvi njegova dela!

Spomnil se jih je kot tisti, ki jih maščuje,

ni pozabil vpitja ubogih.

Odpev: »Ne zapuščaš teh, ki te iščejo, Gospod.«

Evangelij

Aleluja

Aleluja. Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa naj razsvetli oči našega srca, da bi vedeli, kakšno je upanje, v katero nas je poklical. Aleluja.

Kdor ima vero, mu je vse mogoče

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 17,14-20)

Tisti čas je stopil nekdo k Jezusu, se vrgel pred njim na kolena in rekel: »Gospod, usmili se mojega sina, ki je mesečen in hudo trpi; večkrat namreč pade v ogenj in večkrat v vodo. Privedel sem ga bil k tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti.«

Jezus je odgovoril: »O neverni in popačeni rod! Doklej bom pri vas? Doklej vas bom prenašal? Privedite mi ga semkaj!« In Jezus mu je zapovedal in hudi duh je odšel od njega in deček je bil od tiste ure zdrav. Takrat so učenci pristopili posebej k Jezusu in rekli: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« Jezus jim je rekel: »Zato, ker ste imeli premalo vere. Resnično, povem vam: Če boste imeli vero kakor gorčično zrno, porečete tej gori: ›Prestavi se od tod tjakaj,‹ in prestavila se bo in nič vam ne bo nemogoče.«

Sv. Klara (leto II), obvezni god

Nazaj Koledar Naprej

Berilo

V puščavi se Bog zaroči s svojim ljudstvom

Berilo iz knjige preroka Ozeja (Oz 2,16.17.21-22)

Tako govori Gospod: Glej, popeljem jo v puščavo, spregovorim ji na srce! Tam bo voljna kakor v mladih dneh, kakor ob dnevu svojega izhoda iz egiptovske dežele. »S teboj se zaročim na veke; s teboj se zaročim v pravičnosti in pravici, v ljubezni in usmiljenju; s teboj se zaročim v zvestobi; in spoznala boš Gospoda.«

Ali

Jezusovo življenje naj se razodeva v našem telesu

Berilo iz 2. pisma apostola Pavla Korinčanom (2 Kor 4,6-10.13-18)

Bratje in sestre, Bog, ki je rekel: Iz teme naj zasveti luč, je zasvetil tudi v naših srcih, da bi se svetilo spoznanje Božjega veličastva na obrazu Jezusa Kristusa. Imamo pa ta zaklad v lončenih posodah, da je preobilna moč iz Boga in ne iz nas. V vsem nas stiskajo, toda nismo utesnjeni; v zadregi smo, pa ne obupujemo; preganjajo nas, pa nismo zapuščeni; ob tla nas mečejo, pa nismo pobiti; na svojem telesu vedno okrog nosimo Jezusovo umiranje, da se tudi Jezusovo življenje razodene na našem telesu.

Ker imamo prav tistega duha vere, kakor je pisano: »Veroval sem, zato sem govoril,« tudi mi verujemo, zato tudi govorimo, vedoč, da bo on, ki je obudil Jezusa, tudi nas z Jezusom obudil in obenem z vami predse postavil. Vse je namreč zaradi vas, da bi se milost po večji množici pomnožila in dala še obilnejšo zahvalo v Božjo slavo.

Zato ne omagujemo. Nasprotno, čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja. Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero vzvišeno, večno bogastvo slave, ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno.

Psalm 44

Odpev: »Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho.«

Ps 44,11-12.14-17

Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho,

pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta!

Kralj si bo želel tvoje lepote,

on je tvoj gospod, njemu se pokloni!

Odpev: »Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho.«

Vsa krasna vstopa kraljeva hči,

zlate tkanine so njena obleka.

S pisanim oblačilom ogrnjeno peljejo h kralju,

za njo vodijo k tebi device, njene družice.

Odpev: »Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho.«

Spremljajo jih z veseljem in radovanjem,

stopajo v kraljevo palačo.

Na mesto tvojih očetov bodo prišli tvoji sinovi;

postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Odpev: »Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho.«

Evangelij

Aleluja

Aleluja. Pridi, Kristusova nevesta, prejmi krono, ki ti jo je Gospod pripravil za večno. Aleluja.

Kdor ostane v meni, rodi obilo sadu

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 15,4-10)

Tisti čas je Jezus govoril svojim učencem: Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. Če kdo ne ostane v meni, se vrže ven kakor mladika in usahne; in jih poberejo, vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličanje mojega Očeta, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci. Kakor je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni. Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostal v njegovi ljubezni.

Avdio posnetek dnevne Božje besede

Poslušajte kot podkast.

Svetnik za vsak dan
Sv. Klara
Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.

Poslušajte kot podkast.

Luč Besede rodi življenje

Berilo

Skrivnost zla v zgodovini in njegova prevlada nad dobrim postavlja vprašanje vsakemu človeku. Tudi prerok Habakuk se sprašuje, zakaj Bog molči ob hudobiji. Toda Božji molk ga ne vznemirja več, ko odpre srce zanj. Ve, da Bog z odlašanjem daje pravičnemu priložnost, da prekali svojo vero. Gospod, bodi središče in temelj mojega življenja, da ne bom postal žrtev napuha.

Evangelij

Učenci ne morejo delati čudežev, ker imajo premajhno vero. Zato jih Jezus vabi k zaupanju in vztrajnosti. Za zgled jim da majhno gorčično zrno, ki zraste v veliko drevo. Z zaupljivo vero se bom boril proti dvomu nezaupanja in tako premagoval težave. Potem bo mogoče, kar prej ni bilo. Okrepi mi vero, da bo pogumna in trdna v naporu za rast Očetovega kraljestva na svetu.

Primož Krečič

Misli Benedikta XVI.

Benedikt XVI. je med katehezo septembra 2010 o sv. Klari Asiški dejal:
»Ena tistih svetnic, ki jih imamo najraje, je nedvomno sv. Klara Asiška, ki je živela v 13. stoletju, sodobnica sv. Frančiška Asiškega. Njeno pričevanje nam kaže, koliko Cerkev dolguje pogumnim ženam z močno vero, kakršna je bila ona, ki so bile sposobne dati odločilen zagon za obnovo Cerkve.« ...

Deviška nevesta Kristusa
Klara se je rodila leta 1193 v aristokratski in bogati družini. Odpovedala se je plemstvu in bogastvu, da bi živela ...

…

Več ...

Deviška nevesta Kristusa
Klara se je rodila leta 1193 v aristokratski in bogati družini. Odpovedala se je plemstvu in bogastvu, da bi živela ponižno in v uboštvu ter se oklenila tistega načina življenja, ki ga je ponujal Frančišek Asiški. Čeprav so njeni sorodniki, kakor je bilo takrat v navadi, pripravljali poroko s kakim pomembnim človekom, je Klara pri osemnajstih letih s pogumnim dejanjem, ki sta ji ga navdihnila globoko hrepenenje po hoji za Kristusom in občudovanje Frančiška, zapustila očetno hišo in se samo v spremstvu prijateljice na skrivaj pridružila manjšim bratom pri cerkvici Porciunkuli. Bil je večer cvetne nedelje 1211. Med splošno ganjenostjo je bilo opravljeno zelo simbolično dejanje: Frančišek ji je, medtem ko so njegovi tovariši držali v rokah prižgane bakle, ostrigel lase in Klara je oblekla grobo spokorniško obleko. V tem trenutku je postala deviška nevesta Kristusa, ponižnega in ubogega, in se mu je povsem posvetila.

Prvo zapisano Vodilo
Zlasti na začetku svojega redovnega izkustva je imela Klara v Frančišku ne le učitelja, ampak tudi bratskega prijatelja. Prijateljstvo med tema svetnikoma se kaže kot zelo lep in pomemben vidik. Ko se srečata dve čisti in od iste ljubezni do Boga vžgani duši, iz vzajemnega prijateljstva zajemata močno spodbudo za hojo po poti popolnosti. Prijateljstvo je eno najplemenitejših in najbolj vzvišenih čutenj, ki jih božja milost očisti in preobrazi.

Potem ko je nekaj mesecev preživela v drugih meniških skupnostih in se upirala pritiskom sorodnikov, ki niso soglašali z njeno odločitvijo, se je Klara s prvimi tovarišicami ustalila pri cerkvici sv. Damijana, kjer so si bratje zgradili majhen samostan. V tem samostanu je živela več kot 40 let, vse do smrti, ki jo je doletela leta 1253.

Svetniki – veliki dobrotniki človeštva
V samostanu pri sv. Damijanu je Klara junaško živela kreposti, ki bi morale zaznamovati vsakega kristjana: ponižnost, duha pobožnosti in spokornosti, ljubezen. Čeprav je bila predstojnica, je hotela sama streči bolnim sestram in se je lotevala tudi najnižjih opravil: ljubezen namreč premaguje vsak odpor; kdor ljubi, z veseljem opravi vsako žrtev. Njena vera v evharistično resnično navzočnost je bila tolikšna, da se je dvakrat zgodil čudež. Zgolj s tem, da je pokazala Najsvetejše, je odgnala saracenske najemniške vojake, ki so bili na tem, da napadejo samostan sv. Damijana in oplenijo Assisi. Tudi ti dogodki so nagnili papeža Aleksandra IV., da jo je razglasil za svetnico že dve leti po smrti, leta 1255.

Manj ...

Benedikt XVI.