Hozana.si

Premikanje liturgičnih praznikov

Ob nekaterih dneh v cerkvenem letu pride do liturgičnega premika: slovesni praznik, ki bi se po koledarju obhajal določen dan, se umakne dnevu, ki ima pred njim prednost, in se obhaja na drug dan. Hozana.si tak premik izračuna samodejno in ga na obeh dnevih označi z opozorilom.

Odkod pravila

Premike urejajo Splošne določbe o cerkvenem letu in koledarju (Normae universales de Anno liturgico et de Calendario), ki so natisnjene v uvodu Rimskega misala, skupaj z Razpredelnico liturgičnih dni po prednostnem vrstnem redu. Za premikanje so bistvene tri določbe:

  • št. 5 — »Adventne, postne in velikonočne nedelje […] imajo prednost pred vsemi Gospodovimi prazniki in vsemi slovesnimi prazniki. Slovesni prazniki, ki sovpadejo s temi nedeljami, se prestavijo na naslednji ponedeljek, razen če sovpadejo s cvetno nedeljo Gospodovega trpljenja ali z nedeljo Gospodovega vstajenja.«
  • št. 56 f — »Slovesni praznik sv. Jožefa se tam, kjer je zapovedan in sovpade s cvetno nedeljo Gospodovega trpljenja, prestavi na prejšnjo soboto, 18. marca. Kjer ni zapovedan, ga lahko škofovska konferenca prestavi na drug dan zunaj postnega časa.«
  • št. 60 — »Kadar ima kak bogoslužni dan prednost pred slovesnim praznikom, prestavimo slovesni praznik na najbližji prosti dan, ko ni opravil, naštetih od 1 do 8 v razpredelnici bogoslužnih dni; ob upoštevanju določb št. 5. Kadar slovesni praznik Gospodovega oznanjenja sovpada s katerim koli dnevom velikega tedna, obhajamo Gospodovo oznanjenje v ponedeljek po drugi velikonočni nedelji. Druga obhajanja se tisto leto opustijo.«

Iz tega sledi preprosto vodilo: ob sovpadu z nedeljo gre praznik naprej, na ponedeljek; nazaj se umakne samo tam, kjer je to izrecno predpisano (sv. Jožef) ali kjer je nazaj res najbližji prosti dan.

Splošno pravilo, ki velja za vse slovesne praznike

Hozana.si po določbi št. 5 samodejno prestavi vsak slovesni praznik z nespremenljivim datumom, ki pade na adventno, postno ali velikonočno nedeljo (vključno z binkoštmi), na naslednji ponedeljek. To velja tudi za praznike posameznih škofijskih in redovnih koledarjev — na primer sv. Ludovika de Marillac (9. 5.) pri lazaristih in usmiljenih sestrah leta 2027, ko 9. maj pade na 7. velikonočno nedeljo.

Cvetna in velikonočna nedelja sta iz tega pravila izvzeti; zanju veljata določbi št. 56 f in št. 60, opisani spodaj.

Prazniki s posebnim pravilom

1. Gospodovo oznanjenje (25. 3.)

Določba št. 60 ima za Oznanjenje izrecno pravilo, ki povozi vse drugo:

  • Če 25. 3. pade kamor koli v veliki teden — od cvetne nedelje do velike sobote — se Oznanjenje obhaja v ponedeljek po drugi (beli) velikonočni nedelji. Naslednji taki primeri: 2027 (25. 3. je veliki četrtek, praznik 5. 4.), 2029 (cvetna nedelja, praznik 9. 4.), 2032, 2040, 2043.
  • Če 25. 3. pade na velikonočno nedeljo ali v velikonočno osmino, je isti ponedeljek tudi najbližji prosti dan po št. 60. Naslednja primera: 2035 in 2046, ko je velika noč prav 25. marca.
  • Če 25. 3. pade na katero od prvih petih postnih nedelj, velja splošno pravilo št. 5: praznik gre na ponedeljek 26. 3. Naslednji primeri: 2057, 2063, 2068.

2. Sv. Jožef (19. 3.)

  • Če 19. 3. pade na cvetno nedeljo, se praznik prestavi nazaj, na soboto 18. marca. Ta dan določba št. 56 f sicer imenuje samo za kraje, kjer je sv. Jožef zapovedan praznik — pri nas ni; za nas je podlaga št. 60, ki pa pripelje do istega dne, saj je 18. marec postni delavnik in torej prost, prvi prosti dan naprej pa je šele ponedeljek po velikonočni osmini. Naslednja primera: 2062 in 2073.
  • Če pade na delavnik velikega tedna, je po št. 60 najbližji prosti dan sobota pred cvetno nedeljo — velikonočna osmina je namreč prav tako zasedena. Tako je Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov (danes dikasterij) ravnala tudi leta 2008, ko je bil 19. marec velika sreda: sv. Jožef 15. marca, Gospodovo oznanjenje pa 31. marca. Naslednja primera: 2035 in 2046.
  • Če pade na katero od prvih petih postnih nedelj, gre po določbi št. 5 naprej, na ponedeljek 20. marca — tako kot je bilo leta 2023. Naslednji primeri: 2028, 2034, 2045.

3. Marija Pomagaj, zavetnica Slovencev (24. 5.)

Ker je Marija Pomagaj zavetnica Slovenije, je na slovenskem koledarju slovesni praznik. Premakne se v naslednjih primerih:

  • Kadar pade na binkošti (velika noč 5. aprila): 2026, 2037, 2048.
  • Kadar pade na Sveto Trojico (velika noč 29. marca): 2043, 2054, 2065.
  • Kadar pade na Sveto Rešnje Telo in Kri — četrtek po Trojici (velika noč 25. marca): 2035, 2046.
  • Kadar pade na 6. ali 7. velikonočno nedeljo: prvi tak primer šele 2071 oziroma 2093.

V vseh teh primerih se Marija Pomagaj prestavi na 25. 5. (ponedeljek po nedelji oz. petek po Svetem Rešnjem Telesu).

4. Rojstvo Janeza Krstnika (24. 6.)

Če Srce Jezusovo (petek po drugi nedelji po binkoštih) pade prav na 24. 6., se Rojstvo Janeza Krstnika prestavi en dan nazaj na 23. 6. Zadnji tak primer: leto 2022 (24. 6. = Srce Jezusovo, Krstnik 23. 6. 2022).

Izjema: Brezmadežno spočetje Device Marije (8. 12.)

Kadar 8. 12. pade na drugo adventno nedeljo, se po določbi št. 5 slovesni praznik prestavi na ponedeljek 9. 12. Naslednji taki primeri: 2030, 2041, 2047, 2052 in 2058.

Posebnost slovenske prakse: Slovenska škofovska konferenca v takih primerih sproti prosi za posebno dovoljenje, da se Brezmadežno spočetje obhaja kar na sami nedelji in ne premaknjeno na ponedeljek. To ni splošno pravilo, temveč dovoljenje, ki se ga prosi za vsak primer posebej — doslej je bilo dano vsakič: 2002, 2013, 2019 in 2024.

Hozana.si zato privzeto ravna po splošnem pravilu in praznik prestavi. Leta, za katera je dovoljenje dano, so v kodi posebej zapisana; takrat se praznik obhaja na nedeljo, opozorilo na strani pa to tudi pove.