1. berilo

Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 58,1.5-10)

¹ Kliči na vse grlo, ne zadržuj se!
Kakor trobenta povzdiguj svoj glas!
Oznanjaj mojemu ljudstvu njegovo pregreho
in Jakobovi hiši njene grehe!
⁵ Ali je to post, kakršen mi je po volji,
dan, ko se človek mrtviči?
Da pripogibaš svojo glavo kakor ločje
in ležiš na raševniku in pepelu?
Mar boš to imenoval post
in Gospodu všečen dan.
⁶ Ali ni to post, kakršen mi je po volji:
da raztrgaš krivične spone,
da jarma vezi odpneš,
da tlačene osvobodiš
in zlomiš sleherni jarem;
⁷ ni li v tem, da lomiš lačnemu svoj kruh
in pripelješ bedne brezdomce v hišo?
Ko vidiš nagega, da ga oblečeš,
in se ne odtegneš svojemu sorodniku po krvi?
⁸ Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč
in zdajci zacvete tvoje ozdravljenje,
pred tabo pojde tvoja pravičnost,
veličastvo Gospodovo bo tvoja zadnja straža.
⁹ Če tedaj kličeš, ti Gospod odgovori.
Če vpiješ za pomoč, ti reče: »Tukaj sem.«
Če odpraviš iz svoje srede zatiranje,
iztezanje prstov in prevarljivo govorjenje,
¹⁰ če lačnemu nudiš, kar sam rad imaš,
in potrtega nasitiš,
zasije v temi tvoja luč
in tvoja temina bo jasna ko poldan.

Psalm 68

Ps 68,4-7.10-11

⁴ Pravični pa se veselé, vriskajo pred božjim obličjem
in se naslajajo v radosti.
⁵ Pojte Bogu, igrajte njegovemu imenu:
utrite pot zanj, ki se pelje skozi puščavo,
ime mu je Gospod:
vriskajte pred njim!
⁶ Oče sirotam in varuh vdovam
je Bog v svojem svetem bivališču.
⁷ Bog pripravlja dom zapuščenim,
pelje ujetnike v srečo;
samo uporniki ostanejo v suhi deželi.
¹⁰ Obilen dež si poslal, o Bog, na svojo dedino,
ko je bila izčrpana, si jo okrepčal.
¹¹ Tvoja čreda je v njej prebivala,
o Bog, ubožcu si jo pripravil v svoji dobroti.

2. berilo

Berilo iz Jakobovega pisma (Jak 2,14-19.26)

¹⁴ Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga more vera rešiti? ¹⁵ Ako sta brat in sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, ¹⁶ pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru, pogrejta se in se nasitita« – pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga? ¹⁷ Tako je tudi z vero, če nima del: sama zase je mrtva. ¹⁸ Pa poreče kdo: Ti imaš vero in jaz imam dela. Pokaži mi svojo vero brez del, in jaz ti iz svojih del pokažem vero. ¹⁹ Ti véruješ, da je en Bog? Prav delaš; tudi hudi duhovi vérujejo, pa trepečejo. ²⁶ Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.

Evangelij

Izkazal jim je ljubezen do konca

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 13,1-15)

¹ Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, skazal svojim ljubezen do konca. ² Med večerjo – ko je bil hudič Judu, Simonovemu sinu, Iškarijotu, v srce že vdihnil, naj ga izda – je, ³ ker je vedel, da mu je Oče vse dal v roke, da je prišel od Boga in da odhaja k Bogu, ⁴ vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel prt in se opasal. ⁵ Potem je v umivalnik vlil vode in začel učencem umivati noge in jih brisati s prtom, s katerim je bil opasan. ⁶ Pride k Simonu Petru; ta mu pa reče: »Gospod, ti mi hočeš noge umiti?« ⁷ Jezus mu odgovori: »Tega, kar jaz delam, ti zdaj ne razumeš, a spoznal boš pozneje!« ⁸ Peter mu reče: »Ne boš mi nog umival, nikoli ne!« Jezus mu odgovori: »Ako te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj.« ⁹ Simon Peter mu reče: »Gospod, ne le moje noge, ampak tudi roke in glavo!« ¹⁰ Jezus mu pravi: »Kdor se je skopal, mu ni treba drugega, kot da si umije noge, pa je ves čist. Tudi vi ste čisti, toda ne vsi.« ¹¹ Vedel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je rekel: »Niste vsi čisti.« ¹² Ko jim je torej umil noge, vzel vrhnje oblačilo in spet sédel, jim je rekel: »Veste, kaj sem vam storil: ¹³ Vi me kličete: ‚Učenik‘ in ‚Gospod‘, in prav pravite; saj to sem. ¹⁴ Ako sem torej jaz, Gospod in Učenik, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu noge umivati. ¹⁵ Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali, kakor sem vam jaz storil.