Božja beseda za sredo, 8. oktobra 2014

Berilo

Kristjani spoznajo Božjo milost v Pavlu

Berilo iz pisma apostola Pavla Galačanom (Gal 2,1-2.7-14)

Bratje, štirinajst let zatem sem spet šel v Jeruzalem z Barnabom in sem vzel s seboj tudi Tita. Šel sem pa gor po razodetju in sem jim predložil evangelij, ki ga oznanjam med pogani, posebej še njim, ki so bili veljavni, da bi morda ne tekel ali da bi ne bil tekel zaman.

Ko so ti videli, da mi je bilo poverjeno oznanjevanje evangelija med neobrezanimi kakor Petru med obrezanimi – kateri je namreč deloval v Petru, da je imel apostolstvo za obrezane, je deloval tudi v meni za pogane – in ko so spoznali milost, ki mi je bila dana, so Jakob in Kefa in Janez, ki veljajo za stebre, podali meni in Barnabu desnico vzajemnosti, naj greva midva med pogane, sami pa med obrezane; le ubogih naj bi se spominjala; in potrudil sem se, da bi prav to izvršil.

Ko pa je prišel Kefa v Antiohijo, sem se mu v obraz ustavil, ker je bil zaslužil grajo. Preden so namreč prišli nekateri od Jakoba, je jedel s pogani, ko pa so prišli, se je umikal in odtegoval, boječ se tistih, ki so bili iz obreze. In z njimi vred so se potajili tudi drugi Judje, tako da se je celo Barnaba dal zavesti po njihovi hlimbi.

Toda ko sem videl, da ne ravnajo prav po evangeljski resnici, sem rekel Kefu vpričo vseh: »Ako ti, ki si Jud, živiš po poganski šegi in ne po judovski, kako moreš pogane siliti, da bi živeli po judovski?«

Psalm 117

Ps 117,1.2

Evangelij

Apostoli prosijo Jezusa, naj jih uči moliti

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 11,1-4)

Nekoč je Jezus na nekem kraju molil in, ko je nehal, mu je rekel eden izmed njegovih učencev: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« In rekel jim je: »Kadar molite, recite: ›Oče, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo; naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne; in odpusti nam naše grehe; saj tudi mi odpuščamo vsakemu, kateri nam je dolžan; in ne vpelji nas v skušnjavo!‹«