Današnji evangelij (prim. Lk 10,1-12.17-20) nam prestavlja Jezusa, ki pošilja 72 učencev v vasi, v katere želi iti, da pripravijo za njegov prihod. Samo evangelist Luka poudarja, da poslanstvo ni pridržano samo dvanajsterim, temveč je za vse učence. Jezus namreč pravi: »Žetev je velika, delavcev pa malo« (Lk 10,2). Na Božji njivi je dela za vse. Jezus misijonarjem ob tem, da jih pošilja, tudi da jasna in natančna navodila, kako naj se obnašajo. Kot prvo jih pošilja po 'dva in ...
Današnji evangelij (prim. Lk 10,1-12.17-20) nam prestavlja Jezusa, ki pošilja 72 učencev v vasi, v katere želi iti, da pripravijo za njegov prihod. Samo evangelist Luka poudarja, da poslanstvo ni pridržano samo dvanajsterim, temveč je za vse učence. Jezus namreč pravi: »Žetev je velika, delavcev pa malo« (Lk 10,2). Na Božji njivi je dela za vse. Jezus misijonarjem ob tem, da jih pošilja, tudi da jasna in natančna navodila, kako naj se obnašajo. Kot prvo jih pošilja po 'dva in dva' z namenom, da si medsebojno pomagajo in tako pričujejo za bratsko ljubezen. Nadalje jih opozarja, da bodo 'kot jagnjeta med volkovi', kar pomeni, da bodo morali ohranjati mir, pa naj se zgodi kar koli ter tako v kakršno koli situacijo prinašati sporočilo miru. S sabo ne smejo vzeti ne oblek ne denarja, ampak naj živijo od tega, kar jim bo Božja previdnost ponudila. Nadalje naj oskrbujejo bolnike in sicer kot znamenje Božjega usmiljenja. Če jih kje ne sprejmejo, naj gredo naprej, a naj opozorijo, da so prebivalci sami odgovorni, ker so zavrnili Božje kraljestvo. Sveti Luka tudi poudarja, da so bili učenci navdušeni zaradi dobrih sadov svojega poslanstva in nam predstavlja tisti lepi Jezusov stavek: »Vendar se ne veselite tega, da so vam duhovi pokorni, ampak se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih« (Lk 10,20). Naj ta evangelij prebudi v vseh krščenih zavest, da so Kristusovi misijonarji in da so poklicani pripraviti mu pot tako z besedami, kakor s pričevanjem življenja.
Benedikt XVI. je ob današnjem berilu iz pisma apostola Pavla Galačanom ter ob današnjem evangeliju predstavil življenje sv. Petra Celestina, ko je 4. julija 2010 v Sulmoni obhajal sveto mašo ob praznovanju osemsto letnice rojstva tega svetnika: »V današnjem drugem berilu iz pisma Galačanom smo slišali lep izraz svetega Pavla, ki čudovito oriše duhovnost svetega Petra Celestina: 'Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, jaz pa svetu' (Gal 6,14). Križ je resnično predstavljal središče njegovega življenja, mu dajal moč pri soočanju s trdimi pokorami in težkimi trenutki vse od mladosti do zadnje njegove ure. Vedno mu je bilo jasno, da po križu prihaja zveličanje. Peter Celestin je prav tako po križu imel jasno zavest greha, ki jo je vedno spremljala prav tako jasna zavest neskončnega Božjega usmiljenja. Kot duhovnik je okušal lepoto podeljevalca tega usmiljenja, ko je spokornikom odvezoval grehe in tudi ko je bil izvoljen na apostolski sedež, saj je kot papež uvedel posebni odpustek. Zato želim spodbuditi duhovnike, naj postanejo jasni in verodostojni pričevalci vesele novice sprave z Bogom, da bodo tako okušali čezmerno veselje, o katerem govori prerok Izaija v današnjem prvem berilu (prim. Iz 66,10-14).«
Benedikt XVI. je na koncu svoje homilije predstavil še zadnjo značilnost Petra Celestina, ki ni bil zaprt 'sam vase', »čeprav je živel samotarsko življenje, temveč je z navdušenjem prinašal veselo novico evangelija svojim bratom. Skrivnost njegove rodovitne pastorale pa je v tem, da je vedno 'ostal' v molitvi z Gospodom.«
Sv. Beda Častitljivi pravi: »Kot so dvanajsteri napoved škofovske službe v Cerkvi, tako dvainsedemdeseteri predstavljajo prezbiterat (duhovniško službo).« Evzebij iz Cezareje ugiba: »Od Barnabe naprej so nekateri starodavni očetje mislili, da so morda bili med dvainsedemdesetimi Sosten, Matija in Tadej.« Sv. Ambrož nadaljuje: »Jezus je dvainsedemdesetere poslal kakor jagnjeta med volkove in s tem izpolnil Izaijevo prerokbo, da bodo ob koncu časov volkovi in jagnjeta živeli v miru skupaj in majhen otrok jih bo vodil.« Sv. ...
Sv. Beda Častitljivi pravi: »Kot so dvanajsteri napoved škofovske službe v Cerkvi, tako dvainsedemdeseteri predstavljajo prezbiterat (duhovniško službo).« Evzebij iz Cezareje ugiba: »Od Barnabe naprej so nekateri starodavni očetje mislili, da so morda bili med dvainsedemdesetimi Sosten, Matija in Tadej.« Sv. Ambrož nadaljuje: »Jezus je dvainsedemdesetere poslal kakor jagnjeta med volkove in s tem izpolnil Izaijevo prerokbo, da bodo ob koncu časov volkovi in jagnjeta živeli v miru skupaj in majhen otrok jih bo vodil.« Sv. Ciril Aleksandrijski nadaljuje: »Sposobni bodo preživeti kot ovce med volkovi zato, ker je Jezus njihov pastir in jih bo varoval pred volkovi tudi sredi preganjanj. Učenci so poslani, ne da bi imeli kaj s seboj, saj morajo biti popolnoma odvisni od Gospoda žetve.« Sv. Efrem Sirski dodaja: »Saj so oznanjevalci in ne trgovci.« Sv. Avguštin nadaljuje: »Voščilo miru je potrebno dati vsem, brez kakršnega koli razlikovanja, četudi bo potem sprejet samo od tistih, ki so sinovi miru« in k temu sv. Ambrož dodaja: »saj to voščilo miru razkriva Očetovo bistvo. Učence ne sme med njihovim poslanstvom ničesar raztresati, zato ne smejo med potjo nikogar pozdravljati, da jih morda to ne bi oviralo pri njim dodeljenem namenu, ki je, oznanjevanje Božjega kraljestva.« Sv. Efrem Sirski še pravi: »Ko učence zavrnejo, morajo ti otresti prah s svojih nog, saj je prah pravičnega kot znamenje maščevanja nad tistimi, ki se ne spokorijo in bodo bolj kaznovani, kot je bila Sodoma.«
Sv. Ciril Aleksandrijski začne razlago o vrnitvi dvainsedemdesetih: »Moč nad hudičem potrjuje, da jih je Kristus poslal pridigat.« Sv. Janez Krizostom dodaja: »(Jezus) je Satana primerjal z bliskom, saj je s tem nakazal, kar je ta bil prej in kako je v svoji pokvarjenosti padel.« Sv. Efrem Sirski to pojasnjuje: »Kakor blisk sveti le trenutek in mine, tako je tudi Satanova oblast omahnila in padla ter bila uničena zaradi zmage križa.« Sv. Maksim Torinski pravi: »Oblast učencev, da lahko hodijo po škorpijonih izhaja iz resničnega dejstva, ker je Kristus zdrobil glavo Kači, in če tudi jih bodo škorpijoni in kače zastrupili, bodo ozdravljeni z zdravilom njegovih ran na križu.« Sv. Ciril Aleksandrijski to bolj podrobno pojasni: »Kristus si je podvrgel Satana med krstom v Jordanu in od takrat vsem nam da preko krsta to isto moč.«
Veselite se s hčerjo jeruzalemsko, radujte se nad njo, vsi, ki jo ljubite, uživajte z njo veselje vsi, ki žalujete nad njo, da se nasesate in nasitite iz prsi njenih tolažb, da se nasrkate in okrepite iz naročja njene slave. Kajti tako govorí Gospod: »Glej, napeljal bom k njej mir kakor reko, slavo narodov kakor poplavljajoč hudournik, iz katerega boste pili. V naročju vas bodo nosili, na kolenih ljubkovali. Kakor mati tolaži svojega otroka, vas bom jaz tolažil, v Jeruzalemu boste potolaženi. Videli boste in vaše srce se bo veselilo, vaše kosti bodo brstele kakor trava. Gospodova roka bo očitna na njegovih služabnikih.«
Psalm 66
Odpev: »Vzklikajte Bogu vsi na zemlji.«
Ps 66,1-7. 16.20
Vzklikajte Bogu vsi na zemlji,
pojte slavo njegovemu imenu,
slavite ga s hvalnico.
Recite Bogu: »Kako veličastna so tvoja dela!«
Odpev: »Vzklikajte Bogu vsi na zemlji.«
»Vsa zemlja pada pred teboj na kolena,
prepevajo ti, prepevajo tvojemu imenu.«
Pridite in poglejte Božja dejanja,
čudovite reči je stóril človeškim otrokom.
Odpev: »Vzklikajte Bogu vsi na zemlji.«
Rdeče morje je spreménil v kopno,
po suhem so šli čez reko Jordan;
veseliti se hočemo njegove mogočnosti,
s svojo silnostjo vlada na veke.
Odpev: »Vzklikajte Bogu vsi na zemlji.«
Pridite, poslušajte, vi vsi, ki se Boga bojite,
pripovedovati hočem, kaj je stóril moji duši.
Slavljen bodi Bog, ki ni zavrgel moje molitve
in mi ni odtegnil svoje dobrote.
Odpev: »Vzklikajte Bogu vsi na zemlji.«
2. berilo
Kristus je zaznamoval Pavla
Berilo iz pisma apostola Pavla Galačanom (Gal 6,14-18)
Bratje in sestre, meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, jaz pa svetu. Kajti niti obreza nič ne velja niti neobreza, ampak nova stvaritev. Nad vsemi pa, ki bodo živeli po tem pravilu, naj bosta mir in usmiljenje, kakor tudi nad Božjim Izraelom. Odslej naj mi nihče ne povzroča nevšečnosti; jaz namreč nosim Jezusova znamenja na svojem telesu. Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo z vašim duhom, bratje! Amen.
Evangelij
Kol 3,15a.16a
Aleluja
Aleluja. Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. Aleluja.
Kristusovi učenci prinašajo mir
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 10,1-12.17-20)
Tisti čas je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval. Rekel jim je: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev. Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosíte s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal in spotoma nikogar ne pozdravljajte! V katero koli hišo pridete, recíte najprej: ›Mir tej hiši!‹ In če bo v njej sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se mir povrne k vam. V tisti hiši ostanite ter jejte in pijte, kar vam dajo, kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne hodíte iz hiše v hišo. V katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, s čimer vam postrežejo. Ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in jim govorite: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹ V katero koli mesto pa pridete in vas ne sprejmejo, pojdite na njegove ulice in recíte: ›Tudi prah vašega mesta, ki se je prijel naših nog, otresamo na vas, vendar védite, da se je približalo Božje kraljestvo.‹ Povem vam: Sódomi bo na tisti dan laže kakor temu mestu.«
Dvainsedemdesetéri so se veseli vrnili in govorili: »Gospod, celo hudi duhovi so nam pokorni v tvojem imenu.« In rekel jim je: »Gledal sem satana, ki je kakor blisk padel z neba. Glejte, dal sem vam oblast stopati na kače in škorpijone ter na vsakršno sovražnikovo moč. In nič vam ne bo škodovalo. Vendar se ne veselite nad tem, da so vam duhovi pokorni, ampak se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih.«