V središču današnjega evangelija (Mr 7,31-37) je kratka, a zelo pomembna beseda. Ena beseda, ki pa s svojim globokim pomenom, povzame celotno Kristusovo sporočilo in njegovo delovanje. Evangelist Marko jo je navedel v istem jeziku, v katerem jo je Jezus izgovoril in zato jo še bolj živo slišimo. Ta beseda je 'effatá, kar pomeni 'odpri se'. Poglejmo sedaj kontekst, v katerem je bila izrečena. Jezus je šel po sredi pokrajine Deseteromestja iz obrežja Tira in Sidona proti Galileji, torej po ...
V središču današnjega evangelija (Mr 7,31-37) je kratka, a zelo pomembna beseda. Ena beseda, ki pa s svojim globokim pomenom, povzame celotno Kristusovo sporočilo in njegovo delovanje. Evangelist Marko jo je navedel v istem jeziku, v katerem jo je Jezus izgovoril in zato jo še bolj živo slišimo. Ta beseda je 'effatá, kar pomeni 'odpri se'. Poglejmo sedaj kontekst, v katerem je bila izrečena. Jezus je šel po sredi pokrajine Deseteromestja iz obrežja Tira in Sidona proti Galileji, torej po nejudovem področju. Privedli so mu gluhonemega človeka, da bi ga ozdravil, saj se je očitno glas o njem razširil vse do sem. Jezus ga je vzel na samo, se dotaknil ušes ter jezika in potem, ko se je ozrl proti nebu, globoko zavzdihnil: 'Effatá', kar seveda pomeni 'Odpri se'. S tem je ta človek slišal in je začel pravilno govoriti (prim. Mr 7,35). To je torej zgodovinski, dobeseden pomen te besede. Ta gluhonemi se je po Jezusovem posegu 'odprl'. Poprej je bil zaprt, sam in se je zelo težko sporazumeval. Z ozdravljenjem se je tako odprl drugim, svetu. S tem, da se je odprl organ sluha in govorjenja, se je on ves odprl, kot oseba in tudi njegovo življenje. Spet se je lahko sporazumeval in na nov način vzpostavljal odnose.
Vsi pa tudi vemo, da to, da je človek zaprt ali izoliran, ni odvisno samo od čutil. Človeku se lahko zapre tudi njegovo najgloblje notranje jedro, ki ga Sveto pismo imenuje 'srce'. In ravno to je Jezus prišel 'odpret', osvobodit, da bi mi lahko v polnosti živeli odnos z Bogom in z drugimi. Sedaj razumete, zakaj sem rekel, da ta kratka beseda 'effata – odpri se' povzame vse Kristusovo poslanstvo. On je postal človek, da bi človek, ki je zaradi greha postal gluh in nem, spet lahko slišal Božji glas, glas Ljubezni, ki govori na njegovo srce ter bi se tako tudi on naučil govoriti jezik ljubezni ter se z njim sporazumeval z Bogom in drugimi. Zaradi tega sta beseda in dejanje 'effata' vključeni v obred krsta, kot eno od znamenj, ki razložijo njegov pomen. Ko se duhovnik dotakne ust in ušes novokrščenca, reče: 'Effatá' in moli, da bo lahko ta kmalu prisluhnil Božji Besedi ter izpovedal vero. S krstom začne človeška oseba, če tako rečemo, 'dihati' Svetega Duha, njega, ki ga je Jezus izprosil od Očeta s tistim globokim vzdihom, da bi ozdravil gluhonemega.
Obrnimo se sedaj v molitvi na Sveto Marijo, katere rojstvo smo včeraj obhajali. Zaradi njenega edinstvenega odnosa z Učlovečeno Besedo, je Marija popolnoma 'odprta' za Gospodovo ljubezen. Njeno srce je v nenehnem poslušanju njegove Besede. Naj nam s svojo materinsko priprošnjo izprosi, da bomo vsak dan v veri okušali čudež 'Effatá' in tako živeli v občestvu z Bogom ter z brati in sestrami.
Sv. Efrem Sirski o tem evangeljskem odlomku takole razmišlja: »Oblast, ki je ni mogoče manipulirati, se je sklonila in si nadela meso, da bi se ga lahko dotaknili in bi vse človeštvo moglo zreti njegovo božanstvo, ki sicer presega vsak dotik mesa.« Sv. Laktancij, sv. Prudencij in sv. Gregor Veliki pa v Jezusovem dejanju vidijo še več: »Gospodovo dejanje, da se je dotaknil jezika in odprl ušesa, vsebuje še višji pomen in sicer ta, da bodo lahko vsi ...
Sv. Efrem Sirski o tem evangeljskem odlomku takole razmišlja: »Oblast, ki je ni mogoče manipulirati, se je sklonila in si nadela meso, da bi se ga lahko dotaknili in bi vse človeštvo moglo zreti njegovo božanstvo, ki sicer presega vsak dotik mesa.« Sv. Laktancij, sv. Prudencij in sv. Gregor Veliki pa v Jezusovem dejanju vidijo še več: »Gospodovo dejanje, da se je dotaknil jezika in odprl ušesa, vsebuje še višji pomen in sicer ta, da bodo lahko vsi narodi poslušali in govorili o Gospodovem prihodu.« Sv. Ambrož pa doda: »Danes se (Gospodov) služabnik med pridiganjem Besede na simboličen način dotakne človekovih ušes, da bodo preko službe milosti odprte za živečo Besedo.«
Recíte njim, ki so plahega srca: »Bódite močni, nikar se ne bojte! Glejte, vaš Bog! Maščevanje prihaja, Božje povračilo, on prihaja, da vas reši!« Tedaj bodo spregledale oči slepih, gluhim se bodo odprla ušesa. Tedaj bo hrômi skakal kakor jelen, jezik nemega bo vriskal. Kajti v puščavi se bodo odprli vrelci, v pustinji potoki. Goljava bo postala jezero, žejna dežela vrelci vodá.
Psalm 146
Odpev: »Hvali, moja duša, Gospoda!«
Ps 146,7-10
Gospod varuje zvestobo na veke.
Gospod pomaga do pravice zatiranim.
Gospod daje kruha lačnim,
Gospod osvobaja jetnike.
Odpev: »Hvali, moja duša, Gospoda!«
Gospod odpira oči slepim,
Gospod dviga potrte,
Gospod ljubi pravične.
Gospod varuje tujce.
Odpev: »Hvali, moja duša, Gospoda!«
Gospod podpira siroto in vdovo,
pota krivičnih pa uničuje.
Gospod bo kraljeval na veke,
tvoj Bog, o Sion, od roda do roda.
Odpev: »Hvali, moja duša, Gospoda!«
2. berilo
Bog je ubožne izbral za dediče kraljestva
Berilo iz Jakobovega pisma (Jak 2,1-5)
Moji bratje, svoje vere v našega Gospoda Jezusa Kristusa, Gospoda veličastva, ne združujte s pristranskostjo. Če pride k vašemu shodu mož z zlatim prstanom in v sijajni obleki, pride pa tudi revež v umazani obleki, in se ozrete na tistega, ki nosi sijajno obleko ter rečete: »Sédi semkaj na udoben sedež,« revežu pa rečete: »Ti stopi tja,« ali: »Sédi k mojim nogam« –; mar niste delali razlike med seboj in sodili po hudobnih nagibih? Poslušajte, moji ljubi bratje! Ali ni Bog izbral tistih, ki so revni na svetu, da so bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil vsem, ki ga ljubijo?
Evangelij
Prim. Mt 4,23
Aleluja
Aleluja. Jezus je oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni med ljudstvom. Aleluja.
Jezus pomaga bolnikom
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 7,31-37)
Tisti čas je odšel Jezus iz pokrajine Tira in prišel skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi pokrajine Deseteromestja. Pa mu pripeljejo gluhega in nemega in ga prosijo, da bi položil roko nanj. Vzel ga je od množice vstran, mu vtaknil prste v njegova ušesa in se mu s slino dotaknil jezika; in pogledal je v nebo, zavzdihnil in mu rekel: »Efeta!« to je: »Odpri se!« In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je govoril prav. Naročil jim je, naj tega ne pravijo nikomur; pa bolj ko jim je naročal, bolj so razglašali. In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«
Svetnik za vsak dan
Misli Benedikta XVI.
Komentar cerkvenih očetov