Božja beseda za sredo, 6. januarja 2021

Berilo ...

Karavana gre proti svetemu mestu. V eni skupini so Izraelovi sinovi, ki se vračajo iz ujetništva, v drugi pa so tuji narodi, ki jih je pritegnila Božja luč s Siona. Prerok jih vabi, da bi na novo zaživeli v tej svetlobi. Sprejemal bom ljudi ne glede na narodnost, raso ali vero, saj so z Jezusovim rojstvom nagovorjeni vsi, brez razlike. Gospod, hvala, ker luč tvojega rojstva razsvetljuje temo sveta in vsem odpira pot rešitve. ...

Evangelij ...

Zvezda vodi modre po dolgi poti, da ...

Berilo

Karavana gre proti svetemu mestu. V eni skupini so Izraelovi sinovi, ki se vračajo iz ujetništva, v drugi pa so tuji narodi, ki jih je pritegnila Božja luč s Siona. Prerok jih vabi, da bi na novo zaživeli v tej svetlobi. Sprejemal bom ljudi ne glede na narodnost, raso ali vero, saj so z Jezusovim rojstvom nagovorjeni vsi, brez razlike. Gospod, hvala, ker luč tvojega rojstva razsvetljuje temo sveta in vsem odpira pot rešitve.

Evangelij

Zvezda vodi modre po dolgi poti, da v novorojenem otroku odkrijejo Zveličarja. Utrujeni od napora se veselijo tega srečanja. Počastijo ga in mu darujejo dragoceni dar. Trudil se bom iskati Gospodove namige in se odpraviti na pot vere. Gospod, daj mi doumeti, da je najbolj pomembno iskati tebe. Naj se veselim vsakega srečanja s teboj in ti dam prvo čast v življenju.

Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja, ko se je Gospod razodel narodom vsega sveta, ki so jih zastopali Modri, ki so prišli z Vzhoda, da bi se poklonili judovskemu Kralju. Ko so opazovali nebeške pojave, so ti skrivnostni možje videli, da je vzšla nova zvezda. Potem ko so bili preko starodavnih prerokb poučeni, je bila zvezda za njih znamenje, da se je rodil Mesija, Davidov potomec (prim. Mt 2,1-12). Od trenutka, ko se je Kristusova luč pojavila, ne neha več privlačiti ...

Več ...

Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja, ko se je Gospod razodel narodom vsega sveta, ki so jih zastopali Modri, ki so prišli z Vzhoda, da bi se poklonili judovskemu Kralju. Ko so opazovali nebeške pojave, so ti skrivnostni možje videli, da je vzšla nova zvezda. Potem ko so bili preko starodavnih prerokb poučeni, je bila zvezda za njih znamenje, da se je rodil Mesija, Davidov potomec (prim. Mt 2,1-12). Od trenutka, ko se je Kristusova luč pojavila, ne neha več privlačiti k sebi ljudi, ki jih ima 'Bog rad' (Lk 2,14) iz vsakega jezika, ljudstva in kulture. Moč Svetega Duha spodbuja srce in razum k iskanju resnice, lepote, pravičnosti in miru. O tem je Božji služabnik Janez Pavel II. zapisal v okrožnici Fides et ratio (Vera in razum): »Človek je na poti raziskovanja, ki je, človeško gledano, brez konca: na poti iskanja resnice in osebe, ki bi ji bilo mogoče zaupati« (Vera in razum, CD 80,30). Modri so obe te resničnosti našli v betlehemskem Otroku.

Možje in žene vsake generacije potrebujejo pri svojem romanju smer: kateri zvezdi naj sledimo? Potem ko je »obstala nad krajem, kjer je bilo dete« (Mt 2,9) je zvezda, ki je vodila Modre, opravila svojo vlogo, toda njena duhovna luč je za vedno ostala navzoča besedah Evangelija, ki je še tudi danes sposoben voditi vsakega človeka k Jezusu. Ta ista beseda, ki ni nič drugega kot odsev Kristusa, pravega Boga in pravega človeka, vplivno odmeva preko Cerkve v vsaki duši, ki jo je voljna sprejeti. Tako tudi Cerkev pravzaprav opravlja za človeštvo poslanstvo zvezde. Nekaj podobnega bi lahko rekli za vsakega kristjana, ki je poklican razsvetljevati korake sobratom  z besedo in življenjskim zgledom. Kako pomembno je, da smo mi kristjani zvesti svoji poklicanosti. Vsak resničen vernik je vedno na poti svoje vere, a istočasno lahko s svojo majhno lučko, ki jo nosi  v sebi, pomaga tistemu, ki je ob njem ter se morda muči najti pot, ki vodi h Kristusu.

Na praznik Gospodovega razglašenja se vsako leto spomnimo bratov in sester vzhodnih Cerkva, ki sledijo Julijanskemu koledarju, saj jutri obhajajo praznik Kristusovega rojstva. V veliko veselje mi je, da praznujemo iste skrivnosti naše vere, v tem velikem bogastvu različnih O, ki potrjujejo dva tisoč letno zgodovino Cerkve. Skupaj s skupnostmi kristjanov z Vzhoda, ki gojijo veliko pobožnost do Svete Božje Matere, prosimo Marijo naj varuje vesoljno Cerkev, da bi vsemu svetu razširjala evangelij Kristusa, ki je luč vsem narodom, Lumen gentium.

Na praznik Gospodovega razglašenja Cerkev nadaljuje z zrenjem in obhajanjem skrivnosti rojstva našega zveličarja Jezusa. Današnji praznik pa posebej poudari obči pomen in namen tega rojstva. S tem, ko je Božji Sin v Marijinem telesu postal človek, ni prišel samo za Izraelsko ljudstvo, ki ga predstavljajo betlehemski pastirji, ampak za vse človeštvo, ki pa ga predstavljajo trije Modri. Cerkev nas danes vabi, da razmišljamo o Modrih, njihovi poti iskanja Mesije (prim. Mt 2,1-12) ter ob tem molimo. V evangeliju je zapisano, da so Modri, potem ko so z Vzhoda prišli v Jeruzalem spraševali: »Kje je judovski kralj, ki se je rodil? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda na Vzhodu in smo se mu prišli poklonit« (Mt 2,2). Kdo so torej bili Modri in kaj je ta zvezda? Verjetno so bili modreci, ki so proučevali nebo, vendar ne za to, da bi iz zvezd razbirali prihodnost in s tem morda kaj zaslužili. Bili so iskalci nečesa, kar je več, iskalci resnične luči, ki je zmožna pokazati pravo življenjsko pot. Bili so prepričani, da obstaja v stvarstvu nekaj, kar bi mu lahko rekli Božji 'podpis', torej podpis, ki ga človek lahko in mora poskušati najti in razbrati. Morda je najboljši način, da bolje spoznamo Modre ter njihovo željo pustiti se voditi Božjim znamenjem, da se ustavimo in premislimo, kaj so oni najprej našli na tej njihovi poti v velikem mestu Jeruzalem.

Najprej so srečali oblastnika Heroda, ki je zmogel v drugem videti le tekmeca, ki se ga je treba znebiti. Če dobro pomislimo, se mu je tudi Bog zdel tekmec, še več, zelo nevaren tekmec, ki hoče odvzeti ljudem njihov vitalni prostor, njihovo samostojnost, njihovo oblast. Bog je namreč takšen tekmec, ki zapoveduje ljudem, po kateri poti naj bi v svojem življenju hodili in hkrati preprečuje, da bi delali vse tisto, kar se jim zljubi. Zato je treba Boga očrniti in ljudi ponižati na nepomembne figure, ki jih je mogoče z lahkoto premikati po veliki šahovnici oblastništva. Herod je osebnost, do katerega nimamo nobene simpatije in ga takoj imamo za negativno zaradi njegove brutalnosti. Pri tem se moramo vprašati, če ni tudi v nas kaj herodovskega? Morda včasih tudi mi vidimo Boga kot neke vrste tekmeca? Morda smo tudi mi slepi za njegova znamenja, gluhi za njegove besede, ker mislimo, da omejuje naše življenje ter nam ne dovoljuje, da bi razpolagali s svojim življenjem tako, kot si želimo? Dragi bratje in sestre, ko Boga vidimo na tak način, se čutimo nezadovoljne, ker se ne pustimo voditi Njemu, ki je osnova vseh stvari. Iz našega razuma in našega srca moramo odstraniti miselnost o rivalstvu, zamisel, da če pustimo Bogu prostor, bomo za nekaj prikrajšani. Odpreti se moramo gotovosti, da je Bog vsemogočna ljubezen, ki nič ne vzame, ne grozi. Nasprotno, je Edini, ki nam lahko ponudi življenje v polnosti ter da okušati resnično veselje.

Če se ponovno vrnemo k zvezdi. Kakšne vrste zvezdo so videli Modri in ji sledili? Nadaljevati moramo pri dejstvu, da so ti možje iskali Božje sledi. Trudili so se prebrati Božji podpis v stvarstvu. Vedeli so, da »nebesa pripovedujejo o Božji slavi« (Ps 19,2) ter bili prepričani, da lahko Boga zaslutimo v stvarstvu. Če bomo tudi mi imeli takšen pogled, bomo videli, da On, ki je ustvaril svet, On, ki se je rodil v betlehemski votlini ter On, ki še vedno biva med nami po sveti evharistiji, je isti živi Bog, ki nas nagovarja, nas ljubi ter nas želi pripeljati v večno življenje.

Devica Marija, skupaj s svojim ženinom, predstavlja Izraelski rod, tisti 'ostanek', iz katerega naj bi vzklil Mesija. Medtem ko modri prestavljajo ljudstva, lahko bi tudi rekli civilizacije, kulture, verstva, ki, če tako rečemo, so na poti k Bogu, v iskanju njegovega kraljestva miru, pravičnosti, resnice in svobode. Najprej je jedro, ki ga pooseblja Marija, 'sionska hči', izraelsko jedro, torej ljudstvo, ki pozna ter ima vero v tistega Boga, ki se je razodel Očakom ter skozi zgodovino ljudstva. Ta vera doseže svojo dopolnitev ob polnosti časov v Mariji. V njej, ki je 'blažena, ker je verovala', je Beseda postala meso. Bog se je 'pojavil' na svetu. Marijina vera postane prvina in zgled vere Cerkve, ljudstva nove zaveze. To ljudstvo je že od vsega začetka vesoljno in to vidimo danes v podobah modrih, ki so prispeli v Betlehem, potem ko so hodili za zvezdo ter za pojasnili Svetega pisma.

Manj ...

Origen pravi: »Krščansko razsvetljenje je za razliko od grške filozofije obdarjeno z ognjem božanskega Duha.« Psevdo Metodij iz Olimpa trdi: »Kristus je luč, ki razsvetljuje Jeruzalem.« Sv. Janez Damaščan: »Mati Sion je poklicana veseliti se vstajenja Kristusa svojega sina.« Teodoret iz Cira razlaga: »Zgodovinska uresničitev prerokb Stare Zaveze ni nič drugega kot osnutek dokončne in končne slike, kar je Nova zaveza.« Sv. Ciril Aleksandrijski pojasnjuje: »Gospodova slava se je dvignila nad zemljo, kajti On je z nami ...

Več ...

Origen pravi: »Krščansko razsvetljenje je za razliko od grške filozofije obdarjeno z ognjem božanskega Duha.« Psevdo Metodij iz Olimpa trdi: »Kristus je luč, ki razsvetljuje Jeruzalem.« Sv. Janez Damaščan: »Mati Sion je poklicana veseliti se vstajenja Kristusa svojega sina.« Teodoret iz Cira razlaga: »Zgodovinska uresničitev prerokb Stare Zaveze ni nič drugega kot osnutek dokončne in končne slike, kar je Nova zaveza.« Sv. Ciril Aleksandrijski pojasnjuje: »Gospodova slava se je dvignila nad zemljo, kajti On je z nami podelil svojo slavo kot odličnost tako, da je naša narava soudeležena pri njegovi.« Metodij iz Olimpa nadaljuje: »Notranja lepota Cerkve se ujema z delom javnega Božjega poveličanja.« Sv. Ambrož pravi: »Ta slava je neizmerno bolj sijajna kot slava katerega koli zemeljskega kralja.« Sv. Efrem Sirski pojasnjuje: »Prihajati skupaj se na naša na judovsko diasporo, ki je verjela evangeliju, oznanjenem po apostolih.« Teodoret iz Cira razmišlja: »To bil lahko razumeli kot napoved romanja poganov k svetim krajem, da bodo darovali Bogu všečno hvalno daritev.«

Sveti Janez Krizostom pravi: »Betlehemska zvezda ni običajna zvezda, ker nobena druga zvezda nima moči, da bi vodila, saj se ni omejila na preprosto zvezdno premikanje, temveč je kazala pot.« Neznani pisec ob tem dodaja: »Zvezda se je postavila na čelo Modrim in s tem pokazala večno spoštovanje, ki ga imajo kozmične prvine do Kristusa.« Kromacij Oglejski pa pravi: »Božji Sin, ki je Bog vesoljstva, je v mesu prevzel človeško naravo. Nebo je naznanjalo prihod Edinega Boga, ki je pred Modrimi v v jaslicah.« Neznani pisec nadalje razlaga: »Potem ko so Modri doumeli, da je ta otrok kralj, so mu darovali dragoceno zlato, dišeče kadilo in miro«, in nadaljuje: »Nemogoče bi bilo, da bi se Modri, potem ko so odšli od Heroda in našli Kristusa, vrnili k njemu. Domov so se vrnili po drugi poti.« Sveti Leon Veliki pa trdi: »Abrahamu je bilo nekdaj obljubljeno brezštevilno potomstvo, ki ne bo rojeno po mesu, temveč po rodovitnosti vere. Vstopi, vstopi v družino očakov velika množica ljudstev... Vsa ljudstva naj častijo Stvarnika vesolja in Bog naj ne bo znan samo v Judeji, temveč po vsem svetu.«

Manj ...