V bogoslužju druge božične nedelje beremo Uvod (Prolog) v Janezov evangeliji, ki smo ga slišali že tudi na sam božični dan. Po hrupu minulih dni in tekanju po nakupih ter iskanju daril, nas Cerkev ponovno vabi, da se zopet zazremo v skrivnost Kristusovega rojstva, da bi jo globlje doumeli ter odkrili njeno pomembnost za naše življenje. Uvod je izjemno besedilo, ki predstavi čudovit povzetek krščanske vere. Začne od zgoraj: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu ...
V bogoslužju druge božične nedelje beremo Uvod (Prolog) v Janezov evangeliji, ki smo ga slišali že tudi na sam božični dan. Po hrupu minulih dni in tekanju po nakupih ter iskanju daril, nas Cerkev ponovno vabi, da se zopet zazremo v skrivnost Kristusovega rojstva, da bi jo globlje doumeli ter odkrili njeno pomembnost za naše življenje. Uvod je izjemno besedilo, ki predstavi čudovit povzetek krščanske vere. Začne od zgoraj: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog« (Jn 1,1) in nato razodene neverjetno in za človeka nedoumljivo novost: »In Beseda je postala meso in se naselila med nami« (Jn 1,14a). To nikakor ni retorični izraz, ampak resnično živeta izkušnja! O tem govori namreč Janez, ki pričuje, ker je to videl: »In videli smo njeno slavo, slavo, ki jo ima od Očeta kot Edinorojeni, polna milosti in resnice.« (Jn 1,14b). Teh besed ni zapisal nek učen rabin ali učitelj postave, temveč so te besede pričevanje ponižnega ribiča, ki ga je še kot mladeniča povabil Jezus iz Nazareta. V treh letih življenja z Njim je skupaj z drugimi apostoli tako močno okušal Kristusovo ljubezen, da se je celo sam imenoval »učenec, ki ga je Jezus ljubil«. On je Jezusa videl umreti na križu. Videl ga je, ko se je prikazal, potem ko je vstal. Skupaj z drugimi je prejel njegovega Duha. Iz vse te izkušnje, ki jo je premišljeval v svojem srcu, je prišel do globoke gotovosti: 'Jezus je učlovečena Božja Modrost, je večna Božja Beseda, ki je postala umrljiv človek'.
Za pravega Izraelca, ki pozna Sveto pismo, to ni nesmisel, temveč dopolnitev celotne Stare zaveze: v Jezusu Kristusu je se je dopolnila skrivnost Boga, ki govori z ljudmi kot s prijatelji, ki se je Mojzesu, razumnim in prerokom razodel po Postavi. Ko so učenci spoznavali Jezusa, bili z njim, poslušali njegovo oznanjevanje ter videli znamenja, ki jih je delal, so prepoznali, da se v Njem uresničuje vse Sveto pismo. Krščanski avtor, Hugo de San Vitores pravi: »Vse božansko Sveto pismo sestavlja eno samo knjigo in ta knjiga je Kristus, govori o Kristusu in najde v Kristusu dopolnitev« (Hugo de San Vitores, De arca Noe 2,8). Za vsakega moškega in žensko je potrebno, da najde globok smisel za svoj obstoj. Za to ne zadostujejo knjige, niti Sveto pismo ne. Otrok iz Betlehema nam razodeva in posreduje resnično, dobro in zvesto obličje Boga, ki nas ljubi in nas niti v smrti ne zapusti. Janez zaključi Uvod z besedami: »Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Sin, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil« (Jn 1,18).
Marija, Jezusova Mati, je bila prva, ki je odprla svoje srce in zrla »Besedo, ki je postala meso«. Ponižno galilejsko dekle je tako postalo »Sedež Modrosti«! Kakor je bil povabljen apostol Janez, tako je tudi vsak od nas, da »Marijo vzame k sebi« (Jn 19,27), da bi tako globlje spoznal Jezusa in okušal zvesto in neizčrpno ljubezen.
Bogoslužje današnje nedelje nam ponovno nudi Uvod (Prolog) v Janezov evangelij, ki smo ga slovesno brali na praznik Kristusovega rojstva. To čudovito besedilo izraža v obliki himne skrivnost Učlovečenja, ki so ga oznanjali očividci, apostoli, predvsem pa evangelist Janez, katerega praznik smo obhajali 27. decembra. Sveti Kromacij Oglejski pravi:»Janez je bil najmlajši med vsemi Gospodovimi učenci; najmlajši po starosti pa vendar starosta v veri« (Sermo II,1 De Sancto Iohanne Evangelista, CCL 9a, 101). Ko beremo: »V začetku je bila ...
Bogoslužje današnje nedelje nam ponovno nudi Uvod (Prolog) v Janezov evangelij, ki smo ga slovesno brali na praznik Kristusovega rojstva. To čudovito besedilo izraža v obliki himne skrivnost Učlovečenja, ki so ga oznanjali očividci, apostoli, predvsem pa evangelist Janez, katerega praznik smo obhajali 27. decembra. Sveti Kromacij Oglejski pravi:»Janez je bil najmlajši med vsemi Gospodovimi učenci; najmlajši po starosti pa vendar starosta v veri« (Sermo II,1 De Sancto Iohanne Evangelista, CCL 9a, 101). Ko beremo: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog« (Jn 1,1), vidimo, da se Evangelist, ki ga po izročilu upodabljajo z orlom, dvigne nad človeško zgodovino in raziskuje Božje globine. Vendar se kmalu vrne nazaj v zemeljske razsežnosti, kot njegov Učitelj: »In Beseda je postala meso« (Jn 1,14). Beseda je 'živa resničnost Boga, ki se posreduje ljudem tako, da On sam postane Človek' (J. Ratzinger, Teologia della liturgia, LEV 2010, 618). Dejansko se je, kot pričuje Janez: »naselila med nami in videli smo njeno veličastvo« (Jn 1,14). »On se je spustil dol, da je sprejel našo ponižano pogojenost«, razlaga Leon Veliki, »ne da bi se pri tem zmanjšalo njegovo veličastvo«Tractatus XXI, 2, CCL 138, 86-87). V Uvodu še lahko preberemo: »Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo« (Jn 1,16). »Katera je prva milost, ki smo jo prejeli?«, se sprašuje sveti Avguštin in odgovarja: »Vera,« in takoj doda: »Druga milost pa je 'večno življenje'« (Tractatus in Ioh. III, 8.9, CCL 36, 24.25).«
Modrost poveličuje sama sebe, sredi svojega ljudstva se hvali. V občestvu Najvišjega odpira svoja usta, pred njegovimi trumami se hvali: »Jaz sem izšla iz ust Najvišjega in kakor megla prekrila zemljo. Jaz sem na nebeških višavah postavila svoj šotor, moj prestol je stal na oblačnem stebru. Tedaj mi je zapovedal Stvarnik vsega, moj Stvarnik mi je odkazal prostor za šotor. Rekel je: ›V Jakobu postavi svoj šotor, v Izraelu prevzemi svojo dediščino!‹ Pred vekom, od začetka, me je ustvaril in na veke ne bom nehala biti. V svetem šotoru sem pred njim opravljala službo, potem sem se utrdila na gori Síon. Tako mi je dal, da počivam v ljubljenem mestu, v Jerúzalemu je moja oblast. V poveličanem ljudstvu sem se zakoreninila, v Gospodovem deležu, v njegovi dediščini.«
Psalm 147
Odpev: »Beseda je meso postala in se naselila med nami.«
Ps 147,12-15.19-20
Slávi, Jeruzalem, Gospoda,
hvali svojega Boga, o Síon!
Zakaj utŕdil je zapahe tvojih duri,
blagoslôvil je tvoje sinove v tvoji sredi.
Odpev: »Beseda je meso postala in se naselila med nami.«
Naklanja mir tvojim mejam,
nasičuje te z najboljšo pšenico.
Svoje oznanilo pošilja na zemljo,
hitro se širi njegova beseda.
Odpev: »Beseda je meso postala in se naselila med nami.«
Jakobu sporoča svoje besede,
Izraelu svoje zakone in sodbe.
Tako ni storil nobenemu narodu;
njegove postave niso spoznali.
Odpev: »Beseda je meso postala in se naselila med nami.«
2. berilo
Vnaprej nas je določil za posinovljenje po Jezusu
Berilo iz pisma apostola Pavla Efežanom (Ef 1,3-6.15-18)
Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je v nebesih v Kristusu blagoslôvil z vsakršnim duhovnim blagoslovom: pred stvarjenjem sveta nas je izvôlil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinóvljeni otroci. Takšen je bil blagohôtni sklep njegove volje, v hvalo veličastva njegove milosti, s katero nas je obdáril v ljubljenem. Slišal sem o vaši veri v Gospoda Jezusa in ljubezni do vseh svetih. Zato se ne neham zahvaljevati za vas in se vas spominjati v svojih molitvah, da bi vam Bog našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče veličastva, dal duha modrosti in razodetja, da ga boste spoznali. On naj razsvetlí oči vašega srca, da bi vedeli, v kakšno upanje vas je poklical, kako bogato je veličastvo njegove dediščine v svetih.
Evangelij
1 Tim 3,16
Aleluja
Aleluja. Slava tebi, Kristus, oznanjen si bil poganom. Slava tebi, Kristus, svet je vate veroval. Aleluja.
Beseda je meso postala in se naselila med nami
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 1,1-18)
V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temí, a temá je ni sprejela.
Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet.
Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je meso postala in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.
Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Ta, ki bo prišel za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on nam je razlóžil.
Avdio posnetek dnevne Božje besede
Poslušajte kot 
Svetnik za vsak dan
Misli Benedikta XVI.
Komentar cerkvenih očetov