Opozorilo: podatki o Božji besedi, godovih in praznikih za pretekla leta niso zanesljivi, še posebej to velja za datume pred letom 1970!

Božja beseda za sredo, 30. septembra 2015

Sv. Hieronim, obvezni god

Sreda 26. tedna med letom (leto I)

»Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« (Lk 9,58)

Nazaj Koledar Naprej

Berilo

Nehemijeva prošnja za Jeruzalem

Berilo iz Nehemijeve knjige (Neh 2,1-8)

V mesecu nizanu, v dvajsetem letu kralja Artakserksa sem jaz, Nehemija, kraljevi točaj, vzel vino in ga podal kralju. Ker pred njim nisem bil nikdar žalosten, me je kralj tokrat vprašal: »Zakaj je tvoj obraz žalosten? Saj vendar nisi bolan! In če ne, imaš skrb v srcu.« Zelo sem se prestrašil in odgovoril kralju: »Živel kralj na veke! Kako bi ne bil žalosten, ko je mesto, kjer so grobovi mojih očetov, opustošeno in njegova vrata sežgana z ognjem!«

Kralj me je vprašal: »Ali kaj želiš?« Tedaj sem pomôlil k nebeškemu Bogu in kralju nato odgovoril: »Ako se kralju zdi prav in ti je tvoj hlapec po volji, me pošlji v Judejo, v mesto grobov mojih očetov, da ga pozidam!« Kralj in njegova žena, ki je sedela zraven njega, sta me vprašala: »Kako dolgo boš hodil in kdaj se vrneš?« Ko sem kralju sporočil čas, mu je bilo všeč, da me pošlje.

Tudi sem kralju rekel: »Če se kralju zdi prav, naj se mi dajo pisma za namestnike onkraj veletoka, da mi dovolijo prehod, dokler ne pridem v Judejo, in pismo za Asafa, nadzornika kraljevega gaja, da mi dá lesá, da pokrijem vrata tempeljskega gradu, in za mestno obzidje in za hišo, v katero pojdem.« Kralj mi je dal tudi to, ker je bila dobrotljiva roka mojega Boga nad mano.

Psalm 137

Odpev: »Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!«

Ps 137,1-2.3.4-5.6

Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali,

spominjajoč se Siona.

Na vrbe one pokrajine

smo obesili svoje citre.

Odpev: »Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!«

Tam so naši izganjalci

od nas zahtevali pesmi

in naši mučitelji veselost:

»Pojte nam katero sionskih pesmi!«

Odpev: »Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!«

Kako naj pojemo Gospodovo pesem

v tuji deželi?

Če pozabim tebe, Jeruzalem,

naj bo pozabljena moja desnica.

Odpev: »Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!«

Moj jezik naj se mi posuši,

če se ne spomnim tebe,

če ne denem Jeruzalema

nad vse svoje veselje.

Odpev: »Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!«

Evangelij

Aleluja

Aleluja. Kdor spolnjuje Kristusovo besedo, v tem je Božja ljubezen zares popolna. Aleluja.

Jezusov učenec gre povsod za učiteljem

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 9,57-62)

Ko so Jezus in učenci šli po poti, mu je nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« Jezus mu je odgovoril: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« Drugemu je pa rekel: »Hodi za menoj!« Ta je dejal: »Gospod, dovoli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« Toda rekel mu je: »Pusti, naj mrtvi svoje mrtve pokopljejo, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo.« Še drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, toda dovoli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« Jezus mu je pa rekel: »Nihče kdor roko položi na plug in se nazaj ozira, ni pripraven za Božje kraljestvo.«

Sv. Hieronim (leto I), obvezni god

Nazaj Koledar Naprej

Berilo

Vse Božje pismo je koristno za pouk

Berilo iz 2. pisma apostola Pavla Timoteju (2 Tim 3,14-17)

Preljubi, ostani pri tem, kar si se naučil in v veri sprejel, ker veš, od koga si se naučil, in ker od detinstva poznaš Sveto pismo, ki ti more dati modrost za zveličanje po veri v Jezusa Kristusa. Vse od Boga navdihnjeno Pismo tudi koristno za pouk, za prepričevanje, poboljševanje in za vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln, za vsako dobro delo pripraven.

Psalm 18

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Gospodova postava je popolna,

poživlja dušo;

Gospodova beseda je zanesljiva,

uči nevednega.

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Gospodove postave so prave,

razveseljujejo srce;

Gospodov ukaz je čist,

razsvetljuje oči.

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Gospodov strah je iskren,

ostane vekomaj;

Gospodovi odloki so resnični,

obenem pravični.

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Zaželeni so bolj kot zlato

in zakladi čistega zlata,

slajši so kot med

in strd iz satovja.

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Evangelij

Prim. Apd 16,14

Aleluja

Aleluja. Gospod, odpri nam srce, da bomo prisluhnili besedam tvojega Sina. Aleluja.

Nebeško kraljestvo je podobno zakladu

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 13,47-52)

Tisti čas je rekel Jezus množicam: »Nebeško kraljestvo je podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vseh vrst. Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa pomečejo proč. Tako bo ob koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi.

Ste doumeli vse to?« Rekli so mu: »Smo.« Tedaj jim je dejal: »Zato je vsak pismouk, ki je postal učenec nebeškega kraljestva, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.«

Avdio posnetek dnevne Božje besede

Poslušajte kot podkast.

Svetnik za vsak dan
Hieronim
Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.

Poslušajte kot podkast.

Luč Besede rodi življenje

Berilo

Izgnanec Nehemija doseže visoko službo, toda boli ga žalostna usoda njegovih rojakov in porušenega Jeruzalema. Pri kralju si izprosi dovoljenje in sredstva, da bi dvignili mesto iz ruševin. Nehemijev zgled me spodbuja k delu za moralno in duhovno obnovo propadajočega ljudstva. Gospod, hvala, ker me krepiš, da ne zapadem razočaranju, ampak se v tvoji moči odpravim na delo v okolje in čas, kamor me pošiljaš.

Evangelij

Trem ljudem razlaga Jezus, da hoja za njim ne pomeni le, da poslušajo njegovo oznanilo in modrost, ampak da so pri njem in z njim živijo. Če je on prva svetinja, mu ne smejo postavljati pogojev. V molitvi bom odkrival vse, kar me ovira pri svobodni hoji za Jezusom. Gospod, pomagaj mi odvreči izgovore, pogoje in kompromise, da bom tvoj resnični učenec.

Primož Krečič

Misli Benedikta XVI.

Danes bomo svojo pozornost namenili sv. Hieronimu, cerkvenemu očetu, ki je postavil Sveto pismo v središče svojega življenja: prevedel ga je v latinski jezik, razlagal ga je v svojih delih in predvsem se je trudil, da bi ga oprijemljivo živel v svojem dolgem zemeljskem življenju kljub dobro znanemu težkemu in ognjevitemu značaju, ki mu ga je dala narava. ...

Hieronim se je rodil v Stridonah okoli leta 347 (ali kot je Benedikt XVI. rekel v nemškem povzetku v Stridonah v današnji Ljubljani ...

…

Danes bomo svojo pozornost namenili sv. Hieronimu, cerkvenemu očetu, ki je postavil Sveto pismo v središče svojega življenja: prevedel ga je v latinski jezik, razlagal ga je v svojih delih in predvsem se je trudil, da bi ga oprijemljivo živel v svojem dolgem zemeljskem življenju kljub dobro znanemu težkemu in ognjevitemu značaju, ki mu ga je dala narava.

Hieronim se je rodil v Stridonah okoli leta 347 (ali kot je Benedikt XVI. rekel v nemškem povzetku v Stridonah v današnji Ljubljani v Sloveniji) v krščanski družini, ki mu je omogočila dobro izobrazbo, saj so ga poslali celo v Rim, da bi izpopolnil svoj študij. Kot mladenič je čutil privlačnost posvetnega življenja (prim. Pismo 22,7), a je v njem prevladalo hrepenenje in zanimanje za krščansko vero. Krst je prejel okoli leta 366 in se usmeril v asketsko življenje. Napotil se je v Oglej, se tam vključil v skupnost gorečih kristjanov, ki jo je sam označil kot “zbor blaženih” (Kronika za leto 374), zbran okoli škofa Valerijana. Potem je odpotoval proti Jutrovem in živel kot samotar v puščavi Halkis, južno od Aleppa (prim. Pismo 14,10), kjer se je resno posvetil študiju. Izpopolnil je svoje poznavanje grščine, začel študirati hebrejsko (prim. Pismo 125,12), prepisoval kodekse in patristična dela (cfr. Pismo 5,2). Premišljevanje, samota in stik z božjo besedo so pospeševali zorenje njegovega krščanskega čutenja. Še bolj boleče je čutil breme mladostnih prestopkov (prim. Pismo 22,7) in živo zaznal nasprotje med pogansko miselnostjo in krščanskim življenjem. To nasprotje je postalo slavno zaradi dramatičnega in živega “videnja”, ki nam ga je sam opisal. V njem se mu je zdelo, da je bil prebičan vpričo Boga, ker je bil “ciceronijanec in ne kristjan” (prim. Pismo 22,30).

Leta 382 se je preselil v Rim. Tam ga je papež Damaz, ki je poznal njegov ugled asketa in sposobnosti izobraženca, privzel za tajnika in svetovalca. Spodbujal ga je, naj se loti novega latinskega prevoda svetopisemskih besedil iz pastoralnih in kulturnih razlogov.

Po smrti papeža Damaza je Hieronim leta 385 zapustil Rim in se napotil na romanje, najprej v Sveto deželo, to tiho pričo Kristusovega zemeljskega življenja, potem v Egipt, izbrano deželo mnogih menihov (prim. Proti Rufinu 3,22; Pismo 108,6-14). Leta 386 se je ustalil v Betlehemu, kjer so po velikodušnosti plemenite Pavle zdradili en moški in en žanski samostan ter gostišče za romarje, ki so prihajali v Sveto deželo, “z mislijo, da Marija in Jožef nista našla, kjer bi se odpočila” (Pismo 108,14). V Betlehemu je ostal do smrti in tam nadaljeval s svojo intenzivno dejavnostjo: razlagal je božjo besedo, branil je vero, se odločno upiral raznim krivoverstvom, spodbujal menihe k popolnosti, učil mlade učence klasično in krščansko kulturo, s pastirskim duhom sprejemal romarje, ki so prihajali obiskat Sveto deželo. Umrl je v svoji celici, blizu votline rojstva, 30. septembra 419/420.

Literarna izobrazba in obsežna učenost sta Hieronimu omogočili pregled in prevod mnogih svetopisemskih besedil; to je bilo dragoceno delo za latinsko Cerkev in za zahodno kulturo. Na osnovi izvirnih besedil v hebrejščini in grščini ter ob primerjanju s predhodnimi prevodi je opravil revizijo štirih evangelijev v latinskem jeziku, potem še psalterija in velikega dela Stare zaveze. Upoštevaje hebrejski in grški izvirnik iz Septuaginte, klasičnega grškega prevoda Stare zaveze, ki sega v predkrščansko obdobje, in predhodne latinske prevode je Hieronim lahko ob pomoči drugih sodelavcev ponudil boljši prevod. To je tako imenovana Vulgata, “uradno” besedilo latinske Cerkve, ki so ga kot takega priznali na tridentinskem koncilu in ki po nedavni reviziji ostaja “uradno” besedilo Cerkve latinskega jezika. Zanimivo je pokazati na merila, ki se jih je veliki biblicist držal pri svojem prevajanju. Sam jih razlaga, ko trdi, da je spoštoval celo besedni red Svetega pisma, ker je v njem, tako pravi “celo besedni red skrivnost” (Pismo 57,5), to je razodetje. Poudarja nadalje potrebo po opiranju na izvirna besedila: “Kadar se med latinci pojavi razprava o Novi zavezi zaradi neskladnega zapisa rokopisov, se zatečemo k izvirniku, to je h grškemu besedilu, v katerem je zapisana Nova zaveza. Enako za Staro zavezo, če je neskladje med grškimi in latinskimi besedili, se sklicujemo na izvirno hebrejsko besedilo. Tako lahko vse, kar priteka iz izvira, najdemo tudi v potočkih” (Pismo 106,2). Hieronim je poleg tega razložil tudi precej svetopisemskih besedil.«