Angelus, 2. marec 2008 Na nedelje v postnem času preko besedil iz Janezovega evangelija v bogoslužju prehodimo resnično pot priprave na krst: prejšnjo nedeljo je Jezus Samarijanki obljubil dar 'žive vode', danes se, potem ko je ozdravil sleporojenega, razodene kot 'luč sveta, naslednjo nedeljo pa se bo, potem ko obudi Lazarja, razodene kot 'vstajenje in življenje'. Voda, luč, življenje, so znamenja krsta, zakramenta, ki potopi verujoče v skrivnost Kristusove smrti in vstajenja, jih osvobodi sužnosti greha ter jim podari večno življenje. ...
Angelus, 2. marec 2008 Na nedelje v postnem času preko besedil iz Janezovega evangelija v bogoslužju prehodimo resnično pot priprave na krst: prejšnjo nedeljo je Jezus Samarijanki obljubil dar 'žive vode', danes se, potem ko je ozdravil sleporojenega, razodene kot 'luč sveta, naslednjo nedeljo pa se bo, potem ko obudi Lazarja, razodene kot 'vstajenje in življenje'. Voda, luč, življenje, so znamenja krsta, zakramenta, ki potopi verujoče v skrivnost Kristusove smrti in vstajenja, jih osvobodi sužnosti greha ter jim podari večno življenje.
Na kratko se ustavimo ob pripovedi o sleporojenem (Jn 9,1-41). Učenci so, ker je to splošno mnenje, prepričani, da je njegova slepota posledica greha enega od njegovih staršev. Jezus zavrne ta predsodek in pravi: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak da se na njem razodenejo Božja dela« (Jn 9,3). Poglejte kakšno tolažbo nam prinašajo te besede! Odražajo živi glas Boga, ki je skrbna in razumna Ljubezen. Pred človekom, ki je zaznamovan z omejenostjo in trpljenjem, Jezus ne misli na morebitne krivde, temveč na voljo Boga, ki je človeka ustvaril za življenje. Zato slovesno je slovesno razglasil: »Dokler je dan, moramo opravljati dela tistega, ki me je poslal... Dokler sem na svetu, sem luč sveta« (Jn 9,5). Jezus je takoj prešel od besed k dejanju. Z nekaj zemlje in sline je naredil blato ter z njim pomazal oči. To dejanje namiguje na stvarjenje človeka, ki je po Svetopisemski pripovedi oblikovan iz zemlje in oživljen z Božjim dihom (prim. 1Mz 2,7). »Adam« pravzaprav pomeni »zemljan«, saj je človeško telo v resnici sestavljeno iz elementov zemlje. Ko je Jezus ozdravil človeka, je opravil novo stvarjenje. Vendar pa je to ozdravljenje prebudilo burno razpravo, saj ga je Jezus opravil na soboto ter s tem po mišljenju farizejev prekršil zapoved o soboti. Tako na koncu farizeji oba 'naženejo' ven: Jezusa, ker je prekršil zapoved, drugega pa navkljub ozdravitvi, ker je ostal zaznamovan kot grešnik od rojstva.
Ozdravljenemu sleporojenemu je Jezus razodel, da je prišel na svet izvršit sodbo, da loči tiste, ki se pustijo ozdraviti slepote od tistih, ki se ne pustijo ozdraviti, ker mislijo, da so zdravi. V človeku je namreč močna skušnjava, da si ustvari ideologiziran obrambni sistem. Ta lahko temelji bodisi na religiji bodisi ateizmu ali celo na laicizmu. S tem pa žal ostane človek zaslepljen z lastno sebičnostjo. Dragi bratje in sestre, pustimo, da nas Jezus ozdravi, saj lahko in nam želi podariti Božjo luč! Priznajmo naše slepote, naše kratkovidnosti, predvsem pa tisto, kar Sveto pismo imenuje 'velik greh' (prim. Ps 18,14): prevzetnost.
'Nedelja sleporojenega' predstavlja Kristusa kot luč sveta. Evangelij nagovarja vsakega izmed nas: »Veruješ v Sina človekovega?«. »Verujem, Gospod!« (Jn 9,35.38), veselo vzklikne sleporojeni, ki tako postane glas vsakega vernika. Čudež ozdravljenja je znamenje, da želi Kristus poleg vida odpreti tudi naš notranji pogled, da bi se naša vera vedno bolj poglabljala in bi lahko v Njem prepoznali našega edinega Odrešenika. On razsvetljuje vse temine življenja in vodi človeka do tega, da živi kot 'sin luči'. Naj nam pri tem pomaga Sveta Marija, ki je s tem, da je rodila Kristusa, dala na svet resnično luč.
Angelus, 3. april 2011 »Pot postnega časa, ki ga živimo, je posebni čas milosti, med katero lahko okušamo dar Gospodove dobrohotnosti do nas. Bogoslužje današnje nedelje, imenovane 'Laetare', nas vabi, da se razveselimo, veselimo, kakor nas k temu poziva vstopni spev: »Veseli se, Jeruzalem in vsi vi, ki ga ljubite. Vriskajte od veselja vsi, ki ste bili žalostni. Obilno se nasitite s tolažbo« (prim. Iz 66, 10-11). V čem je pravi razlog tega veselja? To nam pove današnji evangelij, v katerem Jezus ozdravi sleporojenega. Vprašanje, ki ga Gospod postavi slepemu, ki je spregledal, je višek pripovedi: »Veruješ v Sina človekovega?«(Jn 9,35). Ta človek prepozna znamenje, ki ga je Jezus storil, ter tako preide iz gledanja z očmi na gledanje z očmi vere: »Verujem, Gospod!« (Jn 9,38). Potrebno je poudariti, kako je ta preprosti in iskren človek, postopoma hodil po poti vere. Najprej je srečal Jezusa kot 'človeka' med drugimi ljudmi, potem ga je imel za 'preroka', na koncu pa so se mu odprle oči, da ga je imel za 'Gospoda'. Ravno nasprotno od vere ozdravljenega sleporojenega, pa je postajalo srce farizejev vedno bolj otrdelo, saj niso hoteli sprejeti čudeža, ker niso hoteli priznati, da je Jezus Mesija. Množica se je sicer ustavila in razpravljala o tem, kaj se je zgodilo, vendar je ostala odmaknjena in nezainteresirana. Celo starše sleporojenega je premagal strah pred tem, kaj bodo drugi rekli.
In mi, kakšno držo bomo zavzeli do Jezusa? Tudi mi smo se zaradi Adamovega greha rodili slepi, toda v krstni kopeli smo bili razsvetljeni s Kristusovo milostjo. Greh je ranil človeštvo ter ga usmeril proti temini smrti, toda v Kristusu sta zasvetila novost življenja in cilj h kateremu smo poklicani. V njem z močjo Svetega Duha prejmemo moč, da premagamo zlo in delamo dobro. V resnici je krščansko življenje nenehno preoblikovanje po Kristusu, ki je podoba novega človeka, da dospemo do polnega občestva z Bogom. Gospod Jezus je »luč sveta« (Jn 8,12), saj je v Njem zasvetilo razodetje Božjega veličastva (prim. 2Kor 4,6) To se še naprej razodeva v zapleteni drami zgodovine in tako razkriva kakšen je smisel človeškega bivanja. Med obredom krsta je izročitev sveče, ki se jo prižge ob velikonočni sveči, simbolu Vstalega Kristusa, znamenje, ki pomaga, da lažje sprejmemo to, kar se je dogodilo med zakramentom. Ko pustimo, da naše življenje razsvetli Kristusova skrivnost, doživljamo veselje ob tem, da smo bili osvobojeni vsega, kar nam je onemogočalo polno uresničitev. V teh dneh, ko se pripravljamo na veliko noč, poživimo v nas dar, ki smo ga prejeli pri krstu, ta plamen, ki mu večkrat grozi, da bo ugasnil. Poživimo ga z molitvijo in dejavno ljubeznijo do bližnjega. Devici Mariji, Materi Cerkve zaupajmo pot postnega časa, da bi lahko vsi srečali Kristusa, Odrešenika sveta.
Sv. Janez Krizostom pravi: »Pavlova pastoralna metoda vsebuje stalno opominjanje in hkrati spodbujanje.« Ambroziaster pravi: »Luč milosti vedno prežene temino greha.« Origen in sv. Hieronim pojasnjujeta: »Kristus sam je po pravici imenovan dober, resničen in pravičen«, »saj preobrazi grobost, poželjivost in lažne užitke«, pa dodaja sv. Janez Krizostom. Teodoret in Ambroziaster razlagata, da »Pisma in Sveti Duh nam razodevata, kako razločevanje svete Božje volje«, »zahteva sadove in ne jalova dela«, pa dodaja sv. Hieronim. …
Sv. Janez Krizostom pravi: »Pavlova pastoralna metoda vsebuje stalno opominjanje in hkrati spodbujanje.« Ambroziaster pravi: »Luč milosti vedno prežene temino greha.« Origen in sv. Hieronim pojasnjujeta: »Kristus sam je po pravici imenovan dober, resničen in pravičen«, »saj preobrazi grobost, poželjivost in lažne užitke«, pa dodaja sv. Janez Krizostom. Teodoret in Ambroziaster razlagata, da »Pisma in Sveti Duh nam razodevata, kako razločevanje svete Božje volje«, »zahteva sadove in ne jalova dela«, pa dodaja sv. Hieronim. Sv. Janez Krizostom pravi, da »tisti, ki želi popravljati druge«, »mora najprej poznati svoje omejitve«, dodaja sv. Hieronim. Gaj Marij Viktorin pojasnjuje: »Nasvet in grajanje grehov sta ključni službi za tiste, ki so padli v past greha.«
Sv. Beda Častitljivi ob uvodu v današnji evangeljski odlomek: »Ko je šel mimo, je zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva«, pravi: »Jezus je sleporojenega pogledal z istim sočutjem, kot ga ima za ves slepi človeški rod«. K temu sv. Avguštin dodaja: »V mističnem smislu ta slepi predstavlja ves človeški rod, saj je tista duhovna slepota greh, ker jih je 'zaslepila njihova hudobija', kakor pravi knjiga Modrosti.«
O odgovoru tistega, ki je spregledal, na Jezusovo vprašanje: »Ali veruješ v Sina človekovega?« In ta je odgovoril in rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?«, kot da bi rekel: 'Pripravljen sem verovati', sv. Janez Krizostom pravi, da je to »odraz nekoga, ki išče in si to želi«. Na podlagi tega je bil notranje razsvetljen.
Berilo iz 1. Samuelove knjige (1 Sam 16,1.6-7.10-13)
Tiste dni je Gospod rekel Sámuelu: »Napolni svoj rog z oljem in pojdi! Pošiljam te k Bêtlehemcu Jéseju, kajti med njegovimi sinovi sem si izbral kralja.« Ko so prišli v Bêtlehem in je zagledal Eliába, si je rekel: »Gotovo je tu pred Gospodom njegov maziljenec.« Gospod pa je rekel Sámuelu: »Ne glej na njegov videz ne na njegovo visoko postavo, kajti odklônil sem ga. Zares, Gospod ne vidi, kakor vidi človek. Človek namreč vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce.« Jése je pripêljal sedem svojih sinov pred Samuela. Samuel pa je rekel Jéseju: »Teh Gospod ni izvôlil.«
Potem je Samuel rekel Jéseju: »So to vsi mladeniči?« Jése je rekel: »Ostal je še najmlajši. Glej, ta pase drobnico.« Samuel je rekel Jéseju: »Pošlji ponj in naj ga pripeljejo, kajti ne sedemo za mizo, dokler ne pride sem!« Poslal je ponj in ga dal pripeljati. Bil je rdečkast, lepih oči in prijeten na pogled. Gospod je rekel: »Vstani, mazili ga, kajti ta je!« Samuel je vzel rog z oljem in ga mazilil sredi njegovih bratov. Od tega dne naprej je Gospodov duh napolnjeval Davida.
Psalm 23
Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«
Ps 23,1-6
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.
Na zelenih pašnikih mi daje ležišče.
K vodam počitka me vodi,
mojo dušo poživlja.
Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«
Vódi me po pravih stèzah zaradi svojega imena.
Tudi če bi hôdil po globeli smrtne sence,
se ne bojim hudega, ker si ti ob meni,
tvoja palica in tvoja gorjača sta mi v tolažbo.
Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«
Pred mano pogrinjaš mizo
vpričo mojih nasprotnikov;
z oljem mi maziliš glavo,
moja čaša je prepolna.
Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«
Le dobrota in milina me bosta spremljali
vse dni mojega življenja;
prebival bom v hiši Gospodovi
vse dni življenja.
Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«
2. berilo
Vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus
Berilo iz pisma apostola Pavla Efežanom (Ef 5,8-14)
Bratje in sestre, nekoč ste bili temà, zdaj pa ste luč v Gospodu. Živite kot otroci luči, kajti sad luči je v vsakršni dobroti, pravičnosti in resnici. Preizkušajte, kaj je všeč Gospodu! Ne sodelujte pri jalovih delih teme, marveč jih obsojajte. Kar namreč oni počenjajo na skrivaj, je že omenjati sramotno. Vse, kar je obsodbe vredno, se razodeva po lúči. Kajti vse, kar se razodeva, je luč. Zato je rečeno: »Prebúdi se, ki spiš, in vstani od mrtvih in razsvétlil te bo Kristus.«
Evangelij
Jn 8,12
Vrstica pred evangelijem
Jaz sem luč sveta, govori Gospod. Kdor hodi za menoj, bo imel luč življenja.
Jezus odpre oči sleporojenemu
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 9,1-41)
Tisti čas je šel Jezus iz templja in zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. Njegovi učenci so ga vprašali: »Učitelj, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« Jezus je odgovóril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak na njem naj se razodénejo Božja dela. Dokler je dan, moramo opravljati dela tistega, ki me je poslal. Pride noč, ko nihče ne more delati. Dokler sem na svetu, sem luč sveta.«
Ko je to izgovóril, je pljunil na tla in s slino narédil blato. Pomazal mu je z blatom oči in mu rekel: »Pojdi in se umij v vodnjaku Síloa!« (kar v prevodu pomeni Poslani). Odšel je torej in se umil. Ko se je vrnil, je videl. Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je bil berač, so govorili: »Ali ni to tisti, ki je posedal in beračil?« Eni so govorili: »On je,« medtem ko so drugi govorili: »Ne, podoben mu je.« Sam pa je govóril: »Jaz sem.« Rekli so mu tedaj: »Kako so se ti torej oči odprle?« On pa je dejal: »Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je narédil blato, mi z njim pomazal oči in mi rekel: ›Pojdi v Síloo in se umij‹. Šel sem tja, se umil in spregledal.« Rekli so mu: »Kje je tisti?« Dejal jim je: »Ne vem.«
Človeka, ki je bil prej slep, so odvedli k farizejem. Tisti dan, ko je Jezus narédil blato in mu odprl oči, je bila sobota. In farizeji so ga spet spraševali, kako je spregledal. Dejal jim je: »Blata mi je dal na oči, nato sem se umil in vidim.« Nekateri izmed farizejev so tedaj govorili: »Ta človek ni od Boga, ker ne spoštuje sobote.« Drugi pa so govorili: »Kako bi grešnik mogel delati takšna znamenja?« In bil je razdor med njimi. Slepemu so tedaj ponovno rekli: »Kaj praviš o njem, ker ti je odprl oči?« On pa je rekel: »Prerok je.«
Judje niso hoteli verjeti, da je bil slep in da je spregledal, dokler niso poklicali staršev tega, ki je spregledal. Vprašali so jih: »Je to vaš sin, o katerem pravite, da se je rodil slep? Kako, da zdaj vidi?« Starši so odgovorili in rekli: »Veva, da je to najin sin in da se je rodil slep; kako to, da zdaj vidi, pa ne veva, in kdo mu je odprl oči, mídva ne veva. Njega vprašajte. Dovolj je star. Sam naj govori o sebi.« To so rekli njegovi starši, ker so se bali Judov; Judje so namreč že sklenili, da bodo vsákogar, ki ga bo priznal za Mesija, izobčili iz shodnice. Zato so njegovi starši rekli: ›Dovolj je star, njega vprašajte‹. Tedaj so farizeji drugič poklicali človeka, ki je bil prej slep, in mu rekli: »Daj čast Bogu! Mi vemo, da je ta človek grešnik.« On pa je odgovóril: »Če je grešnik, ne vem. Eno pa vem, da sem bil slep in da zdaj vidim.« Tedaj so mu rekli: »Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?« Odgovóril jim je: »Povedal sem vam že, pa niste poslušali. Čemu hočete znova slišati? Bi mar tudi vi radi postali njegovi učenci?«
In ozmerjali so ga in mu rekli: »Ti si njegov učenec, mi pa smo Mojzesovi učenci. Mi vémo, da je Mojzesu govóril Bog; o tem pa ne vemo, od kod je.« Mož jim je odvrnil in rekel: »To je res čudno, da ne véste, od kod je, meni pa je odprl oči. Vémo, da Bog grešnikov ne usliši. Kdor pa Boga časti in spolnjuje njegovo voljo, téga usliši. Od vekomaj se ni slišalo, da bi kdo od rojstva slepemu odprl oči. Če ta ne bi bil od Boga, ne bi mógel ničesar storiti.« Odgovorili so in mu rekli: »Ves si rôjen v grehih, pa nas boš učil?« In vrgli so ga ven.
Jezus je slišal, da so ga vrgli ven. Našel ga je in mu je rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« In ta je odgovóril ter rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu je rekel: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« Tedaj je dejal: »Verujem, Gospod,« in se je pred njim poklonil do tal. In Jezus je rekel: »Za sodbo sem prišel na ta svet, da bi videli tisti, ki ne vidijo, in oslepeli tisti, ki vidijo.« To je slišalo nekaj farizejev, ki so bili pri njem in so mu rekli: »Smo morda tudi mi slepi?« Jezus jim je dejal: »Če bi bili slepi, bi ne imeli greha. Ker pa pravite: ›Vidimo‹, vaš greh ostane.«
Svetnik za vsak dan
Misli Benedikta XVI.
Komentar cerkvenih očetov