Božja beseda za nedeljo, 3. novembra 2013

Evangelist Luka posveča posebno pozornost temi o Jezusovem usmiljenju, saj med njegovim pripovedovanjem najdemo odlomke, ki še posebej poudarijo usmiljeno ljubezen Boga in Kristusa, ki zatrjuje, da ni prišel klicat k spreobrnjenju pravičnih, ampak grešnike (Lk 5,32). Ena od značilnih Lukovih pripovedi je ta o spreobrnjenju Zaheja, ki smo jo danes brali pri bogoslužju. Zahej je cestninar, še več, je višji cestninar v Jerihi, pomembnem mestu ob reki Jordan. Cestninarji so pobirali prispevke, ki so jih ...

Več ...

Evangelist Luka posveča posebno pozornost temi o Jezusovem usmiljenju, saj med njegovim pripovedovanjem najdemo odlomke, ki še posebej poudarijo usmiljeno ljubezen Boga in Kristusa, ki zatrjuje, da ni prišel klicat k spreobrnjenju pravičnih, ampak grešnike (Lk 5,32). Ena od značilnih Lukovih pripovedi je ta o spreobrnjenju Zaheja, ki smo jo danes brali pri bogoslužju. Zahej je cestninar, še več, je višji cestninar v Jerihi, pomembnem mestu ob reki Jordan. Cestninarji so pobirali prispevke, ki so jih Judje morali plačevati rimskemu cesarju in so jih zaradi tega Judje imeli za javne grešnike. Poleg tega pa so cestninarji pogosto izkoriščali svoj položaj, da so vzeli ljudem več, kot je bilo predpisano. Zaradi tega je bil Zahej zelo bogat, vendar zaničevan od svojih sonarodnjakov. Ko se je Jezus, potem ko je šel skozi Jeriho, ustavil v Zahejevi hiši, je povzročil splošno pohujšanje. Toda Gospod je dobro vedel, kaj počne. On je hotel, če lahko tako rečemo, tvegati in je dobil stavo; saj se je Zahej globoko pretresen zaradi Jezusovega obiska odločil spremeniti življenje in je obljubil, da bo povrnil četverno, če je koga prevaral. »Danes je v to hišo prišlo zveličanje«, je rekel Jezus in dodal: »Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno«.

Dejansko se pri srečanju z Jezusom vedno rodi veliko notranje veselje. Jezus je Zaheju rekel: »Danes moram ostati v tvoji hiši«. In Zahej »ga je z veseljem sprejel«, kot poroča evangelist Luka (Lk 19,5–6). To je veselje nad srečanjem z Gospodom; čuti Božjo ljubezen, ki lahko preobrazi celotno življenje in prinese odrešenje. In Zahej se odloči, da bo spremenil življenje in dal polovico svojega imetja ubogim.

Bog ne zavrže nikogar, niti ubogega niti bogatega. Bog se ne pusti pogojevati z našimi človeškimi predsodki, ampak vidi v vsakem dušo, ki jo je potrebno rešiti. Posebno ga pritegnejo tiste duše, ki jih imajo drugi pa tudi one same za pogubljene. Jezus Kristus, učlovečenje Boga, je pokazal neizmerno usmiljenje, ki pa s tem ne odvzame nič teži greha, ampak želi rešiti grešnika, mu ponuditi možnost, da se odkupi in začne znova, da se spreobrne. V nekem drugem evangeljskem odlomku Jezus pravi, da bo bogataš težko prišel v nebeško kraljestvo (Mt, 19,23). V Zahejevem primeru se to, kar se zdi nemogoče, uresniči. »On«, kot razlaga sv. Hieronim, »je razdal svoje bogastvo in ga je takoj zamenjal za bogastvo nebeškega kraljestva« (Homilija o psalmu 83,3). Maksim Torinski dodaja: »Neumnemu bogastvo hrani krivičnost, razumnemu pa je v pomoč za krepostno življenje; temu nudi možnost za zveličanje, prvemu pa je v spotiko in pogubo« (Pridige, 95).

Dragi prijatelji, Zahej je sprejel Jezusa in se spreobrnil, ker je Jezus prvi sprejel njega. Ni ga obsodil, temveč je šel naproti njegovi želji po zveličanju. Molimo k Devici Mariji, popolnemu zgledu občestva z Jezusom, da bi tudi mi lahko okušali veselje, ko nas bo obiskal Božji Sin, nas prenovil s svojo ljubeznijo, da bomo lahko tudi drugim prinašali njegovo usmiljenje.

Evangelist Luka posveča posebno pozornost temi o Jezusovem usmiljenju, saj med njegovim pripovedovanjem najdemo odlomke, ki še posebej poudarijo usmiljeno ljubezen Boga in Kristusa, ki zatrjuje, da ni prišel klicat k spreobrnjenju pravičnih, ampak grešnike (Lk 5,32). Ena od značilnih Lukovih pripovedi je ta o spreobrnjenju Zaheja, ki smo jo danes brali pri bogoslužju. Zahej je cestninar, še več, je višji cestninar v Jerihi, pomembnem mestu ob reki Jordan. Cestninarji so pobirali prispevke, ki so jih Judje morali plačevati rimskemu cesarju in so jih zaradi tega Judje imeli za javne grešnike. Poleg tega pa so cestninarji pogosto izkoriščali svoj položaj, da so vzeli ljudem več, kot je bilo predpisano. Zaradi tega je bil Zahej zelo bogat, vendar zaničevan od svojih sonarodnjakov. Ko se je Jezus, potem ko je šel skozi Jeriho, ustavil v Zahejevi hiši, je povzročil splošno pohujšanje. Toda Gospod je dobro vedel, kaj počne. On je hotel, če lahko tako rečemo, tvegati in je dobil stavo; saj se je Zahej globoko pretresen zaradi Jezusovega obiska odločil spremeniti življenje in je obljubil, da bo povrnil četverno, če je koga prevaral. »Danes je v to hišo prišlo zveličanje«, je rekel Jezus in dodal: »Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno«.

Dejansko se pri srečanju z Jezusom vedno rodi veliko notranje veselje. Jezus je Zaheju rekel: »Danes moram ostati v tvoji hiši«. In Zahej »ga je z veseljem sprejel«, kot poroča evangelist Luka (Lk 19,5–6). To je veselje nad srečanjem z Gospodom; čuti Božjo ljubezen, ki lahko preobrazi celotno življenje in prinese odrešenje. In Zahej se odloči, da bo spremenil življenje in dal polovico svojega imetja ubogim.

Bog ne zavrže nikogar, niti ubogega niti bogatega. Bog se ne pusti pogojevati z našimi človeškimi predsodki, ampak vidi v vsakem dušo, ki jo je potrebno rešiti. Posebno ga pritegnejo tiste duše, ki jih imajo drugi pa tudi one same za pogubljene. Jezus Kristus, učlovečenje Boga, je pokazal neizmerno usmiljenje, ki pa s tem ne odvzame nič teži greha, ampak želi rešiti grešnika, mu ponuditi možnost, da se odkupi in začne znova, da se spreobrne. V nekem drugem evangeljskem odlomku Jezus pravi, da bo bogataš težko prišel v nebeško kraljestvo (Mt, 19,23). V Zahejevem primeru se to, kar se zdi nemogoče, uresniči. »On«, kot razlaga sv. Hieronim, »je razdal svoje bogastvo in ga je takoj zamenjal za bogastvo nebeškega kraljestva« (Homilija o psalmu 83,3). Maksim Torinski dodaja: »Neumnemu bogastvo hrani krivičnost, razumnemu pa je v pomoč za krepostno življenje; temu nudi možnost za zveličanje, prvemu pa je v spotiko in pogubo« (Pridige, 95).

Dragi prijatelji, Zahej je sprejel Jezusa in se spreobrnil, ker je Jezus prvi sprejel njega. Ni ga obsodil, temveč je šel naproti njegovi želji po zveličanju. Molimo k Devici Mariji, popolnemu zgledu občestva z Jezusom, da bi tudi mi lahko okušali veselje, ko nas bo obiskal Božji Sin, nas prenovil s svojo ljubeznijo, da bomo lahko tudi drugim prinašali njegovo usmiljenje.

Manj ...

Sv. Ambrož pravi: »Ko se je Jezus približal Jerihi je srečal nekega slepega moža in Zaheja. Oba sta bila izključena iz družbe, vendar jima je Jezus izkazal usmiljenje.« Sv. Ciril Aleksandrijski pojasni: »Zahej je bil načelnik cestninarjev in zato velik grešnik, ki so ga farizeji skupaj s prostitutkami imeli za primere popolne pokvarjenosti.« Sv. Hieronim dodaja: »Zahej dokazuje, da je težko, a ...

Več ...

Sv. Ambrož pravi: »Ko se je Jezus približal Jerihi je srečal nekega slepega moža in Zaheja. Oba sta bila izključena iz družbe, vendar jima je Jezus izkazal usmiljenje.« Sv. Ciril Aleksandrijski pojasni: »Zahej je bil načelnik cestninarjev in zato velik grešnik, ki so ga farizeji skupaj s prostitutkami imeli za primere popolne pokvarjenosti.« Sv. Hieronim dodaja: »Zahej dokazuje, da je težko, a je mogoče bogatim vstopiti v nebeško kraljestvo.« Sv. Ciril Aleksandrijski nadaljuje: »Splezati na divjo smokvo je bilo zelo nenavadno za nekoga njegovega stanu in ranga, toda da je lahko videl Jezusa, se je moral dvigniti z zemlje kakor tudi od vseh neumnih grehov sveta.« Sv. Avguštin pravi: »Kakor je povzdignjeni Jezus na križu pohujšanje za Jude, tako je bil Zahej, ki se je povzpel na smokvo, neumen. Jezus je sprejel Zaheja v svoje srce in sedaj je pripravljen, da ga bo Zahej sprejel v svojo hišo.« Sv. Efrem Sirski pravi: »Gospod, ki pozna Zahejeve misli, ga je poklical, naj se oddalji od tega življenja in pride iz Postave ter se spusti v Jezusovo navzočnost, da bo resnično lahko postal pravi Abrahamov sin.« Sv. Hieronim o Zaheju pravi: »On je razdal svoje bogastvo in ga je takoj zamenjal za bogastvo nebeškega kraljestva«. Maksim Torinski dodaja: »Neumnemu bogastvo hrani krivičnost, razumnemu pa je v pomoč za krepostno življenje; temu nudi možnost za zveličanje, prvemu pa je v spotiko in pogubo« (Pridige, 95).

Manj ...