»Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« (Jn 21,17b)
1. berilo
Peter pričuje za Kristusa, ko ozdravi hromega
Berilo iz apostolskih del (Apd 3,1-10)
Tiste dni sta šla Peter in Janez v tempelj ob deveti molitveni uri. Nekega moža, ki je bil od rojstva hrom, so prinašali in ga posajali vsak dan k tempeljskim vratom, ki se imenujejo Lepa, da bi v tempelj gredoče prosil vbogajme. Ta je videl Petra in Janeza, ko sta hotela stopiti v tempelj, in ju prosil miloščine.
Peter in Janez sta se ozrla vanj in Peter je rekel: »Poglej v naju!« In gledal je vanju v pričakovanju, da bo od njiju kaj dobil. Peter pa je rekel: »Srebra in zlata nimam, kar pa imam, to ti dam: v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana vstani in hodi!«
In prijel ga je za desnico ter vzdignil; in v hipu so se mu utrdila stopala in gležnji in je skočil pokonci ter hodil. Nato je stopil z njima v tempelj in je hodil, poskakoval in hvalil Boga. In vse ljudstvo ga je videlo, da hodi in Boga hvali. Prepoznali pa so ga, da je on tisti, ki je zaradi miloščine posedal pri tempeljskih Lepih vratih, in prevzela jih je groza in strmenje nad tem, kar se mu je zgodilo.
Psalm 18
Ps 18,2-3.4-5
Nebesa razglašajo Božje veličastvo
in nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok.
En dan sporoča to drugemu dnevu
in ena noč naznanja to drugi noči.
Odpev
To ni beseda in niso govori,
katerih glas bi se ne mogel slišati;
po vsej zemlji se razlega njih glas
in do konca sveta njih govorica!
Odpev
2. berilo
Bog je Pavla od rojstva izbral za apostola
Berilo iz pisma apostola Pavla Galačanom (Gal 1,11-20)
Opozarjam vas, bratje, da evangelij, ki sem ga jaz oznanil, ni človeški. Jaz ga tudi nisem prejel in se ga nisem naučil od človeka, temveč po razodetju Jezusa Kristusa. Slišali ste namreč, kako sem se nekdaj vêdel v judovstvu, da sem čez mero preganjal Božjo Cerkev in jo zatiral; in napredoval sem v judovstvu bolj kakor mnogi vrstniki v mojem rodu ter prav posebno gorel za svoja očetna izročila. Ko pa je Bog, ki me je bil izbral že od rojstva in me poklical po svoji milosti, sklenil razodeti v meni svojega Sina, da ga oznanjam med pogani, se nisem posvetoval z mesom in krvjo, tudi nisem šel v Jeruzalem k njim, ki so bili apostoli pred menoj, ampak sem takoj odšel v Arabijo, potem pa sem se zopet vrnil v Damask.
Tri leta zatem sem šel v Jeruzalem obiskat Petra in sem ostal pri njem petnajst dni; drugega apostola pa nisem videl nobenega razen Jakoba, Gospodovega brata. Kar pa vam pišem, glejte, je Bog priča, da ne lažem.
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Gospod, poúči me, da bom spolnjeval tvojo postavo, in držal jo bom z vsem svojim srcem. Aleluja.
Jezus izroči Petru skrb za svoje ovce
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 21,15-19)
Ko se je Jezus prikazal svojim učencem in z njimi jedel, reče Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj ko tile?« Odgovori mu: »Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moja jagnjeta.« Zopet v drugo mu reče: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Odgovori mu: »Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moje ovce.« V tretje mu reče: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Peter se užalosti, ker mu je v tretje rekel: »Ali me ljubiš?« in odgovori mu: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moje ovce. Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlajši, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel. Ko pa se postaraš, boš raztegnil svoje roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, ker je hotel naznaniti, s kakšno smrtjo bo proslavil Boga. In ko mu je to povedal, mu je rekel: »Hodi za menoj!«
Sv. Peter in Pavel - dnevna maša
Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: »Ti si Mesija, Sin živega Boga« (Mt 16,16).
Sv. Peter in Pavel - dnevna maša (29.6.2015 ob 9h, dolžina: 9:55)
»Danes rimska Cerkev obhaja praznik dveh svojih korenin, apostolov Petra in Pavla. Njuni relikviji hranita dve baziliki njima posvečeni, ki sta v okras celotnemu Mestu, ljubemu tako romarjem kot njegovim prebivalcem. V berilih dnevne maše beremo Petrovo izpoved vere o Jezusu: 'Ti si Kristus, Sin živega Boga' (Mt 16,16). Ta njegova izjava ni sad premisleka, temveč je Očetovo razodetje preprostemu galilejskemu ribiču, kot je to tudi potrdil Jezus sam, ko je rekel: 'Kajti tega ti nista razodela meso in kri' ...
»Danes rimska Cerkev obhaja praznik dveh svojih korenin, apostolov Petra in Pavla. Njuni relikviji hranita dve baziliki njima posvečeni, ki sta v okras celotnemu Mestu, ljubemu tako romarjem kot njegovim prebivalcem. V berilih dnevne maše beremo Petrovo izpoved vere o Jezusu: 'Ti si Kristus, Sin živega Boga' (Mt 16,16). Ta njegova izjava ni sad premisleka, temveč je Očetovo razodetje preprostemu galilejskemu ribiču, kot je to tudi potrdil Jezus sam, ko je rekel: 'Kajti tega ti nista razodela meso in kri' (Mt 16,17). Simon Peter je tako zelo blizu Gospodu, da je postal skala vere in ljubezni, na kateri je Jezus zgradil svojo Cerkev, da je postala, kakor pravi sv. Janez Zlatousti, 'močnejša kot nebo' (Hom. in Matthæum 54, 2: PG 58,535).«
»Na Jezusovo vprašanje: 'Kaj pa vi pravite, kdo sem?' odgovori Peter: 'Ti si Mesija, Sin živega Boga!' (Mt 16, 15-16). Kot odgovor na to izreče Jezus slovesno izjavo, ki enkrat za vselej določi Petrovo vlogo v Cerkvi: 'Jaz pa ti povem: Ti si Peter; Skala in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev... Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih' (Mt 16,18-19). Tri prispodobe, ki jih Jezus uporabi, so v sebi zelo razločne: Peter bo'skalnati temelj', na katerem bo stala zgradba Cerkve; imel bo 'ključe'nebeškega kraljestva, da ga bo za ljudi odpiral ali zaklepal, tako kot misli, da je prav za vsakogar; končno bo mogel 'zavezovati' in 'razvezovati', torej določati ali prepovedovati, kar bo ocenil kot nujno potrebno za življenje Cerkve, ki je in ostaja Kristusova Cerkev. Cerkev je vedno Kristusova in ne Petrova. Tako je v zelo nazornih podobah opisano to, kar bo v poznejšem teološkem premisleku označeno s pojmom 'jurisdikcijsko prvenstvo'.«
»Sveti Pavel pa je s pomočjo božje milosti širil evangelij in sejal Besedo resnice in zveličanja med poganskimi ljudstvi. Pavel je kot posebno nujno občutil vprašanje dostopa poganov k Bogu, ki v križanem in vstalem Jezusu Kristusu ponuja zveličanje vsem ljudem brez izjeme. Od prvega trenutka je razumel, da je bila to resničnost, ki ni zadevala le Jude ali določeno skupino oseb, marveč da je imela vesoljni pomen in je zadevala vse, ker je Bog Bog vseh. Izhodišče za njegova potovanja je bila občina v Antiohiji v Siriji, kjer je bil prvikrat evangelij oznanjen Grkom in kjer je nastalo tudi ime 'kristjani'(prim. Apd 11,20.26). S tem so mišljeni tisti, ki verujejo v Kristusa. Od tam se je Pavel odpravil najprej na Ciper in je potem večkrat potoval v pokrajine Male Azije in pozneje v Evropo. Najpomembnejša mesta, ki jih je obiskal so bila Efez, Filipi, Solun, Korint, da ne pozabimo Berojo, Atene in Milet.«
»Pavlovemu apostolatu ni bilo prizaneseno s težavami, ki jih je pogumno sprejemal nase. Sam omenja, da je 'prenašal napore..., bil v ječi..., bil tepen, pogosto v smrtni nevarnosti: trikrat sem bil prebičan, enkrat kamenjan, trikrat prestal brodolom...' (prim. 2Kor 11,23-28). Jasno je, da mu ne bi bilo mogoče'spopadati se' s tako težavnimi in mnogokrat obupnimi položaji, če ne bi bilo temelja popolne vrednosti, spričo katerega je imel vse meje za premagljive. Za Pavla je ta temelj, kakor vemo, Jezus Kristus, o katerem piše: 'Kajti priganja nas Kristusova ljubezen..., zato da živeči ne bi več živeli zase, marveč za Njega, ki je zanje' za nas, za vse, 'umrl in bil obujen' (2Kor 5,14-15).«
»Dva sveta zavetnika mesta Rima, čeprav sta prijela od Boga različni karizmi ter različni poslanstvi, sta oba temelja Cerkve, ki je ena, sveta, katoliška in apostolska, za vedno odprta za misijonsko in ekumensko dinamiko, saj je poslana v svet oznanjat in pričevat, udejanjat ter širit skrivnost občestva, ki je njeno ustanovno počelo«.
Epifan Latinec pravi: »Jezus sprašuje svoje učence o svoji identiteti in sicer prvič na ozemlju poganov ter na način, da bi pogani po Petru lahko videli to, kar kri in meso še nista odkrila. Ta vidik Jezusovega pridiganja se uresniči v Kornelijevem spreobrnjenju, prvem med pogani, ki je veroval vanj.« Teodor iz Erakleje to bolj teološko razloži: »Preko naziva 'Sin človekov' pokaže, da to On ni samo pojavno, temveč nespremenljivo človek, ne da bi prenehal biti pravi Bog.«Sveti ...
Epifan Latinec pravi: »Jezus sprašuje svoje učence o svoji identiteti in sicer prvič na ozemlju poganov ter na način, da bi pogani po Petru lahko videli to, kar kri in meso še nista odkrila. Ta vidik Jezusovega pridiganja se uresniči v Kornelijevem spreobrnjenju, prvem med pogani, ki je veroval vanj.« Teodor iz Erakleje to bolj teološko razloži: »Preko naziva 'Sin človekov' pokaže, da to On ni samo pojavno, temveč nespremenljivo človek, ne da bi prenehal biti pravi Bog.«Sveti Janez Krizostom nadaljuje teološko razlago: »On je tudi hotel, da se odprto razglasi trinitarična ekonomija, ko pravi: 'Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?' saj to jasno kaže na njegovo pravo božanskost.«Sveti Hilarij iz Poitiersa dodaja: »Jezus postavlja vprašanje glede skrivnosti, v katero bo morala vera tistega, ki veruje, prodreti.« Teodor iz Mopsuestie o Petrovem primatu pravi: »Peter je skala in na njegovi veroizpovedi bo zgrajena Cerkev.«
Efrem Sirski pravi: »To, da je zadnji prerok Stare zaveze, ki pripravlja na Mesija, je vidno iz vzporednic med Janezom in Jezusom, ki so značilne za Lukovo pripoved o rojstvu in skritem življenju.« V stihih o Janezu Krstniku je to podrobneje razloženo: »Janez je bil rojen iz človeškega semena, Jezus pa je bil rojen iz device, brez semena.« Beda Častitljivi o obrezovanju pravi:»Obrezovanje osmi dan je podoba osvoboditve vsega stvarstva od smrti na dan Jezusovega vstajenja. Zaharijev in Elizabetin sin je prijel ime Janez, kar pomeni 'Božja milost'.« V stihih o Janezu Krstniku je še zapisano: »Čudežno Janezovo rojstvo po delovanju Duha, ki je oživil nerodovitno maternico, je napoved Janezovega pridiganja pokore, ki bo s Kristusovo lučjo ponovno zbudila mrtvi svet.« Maksim Torinski pa o Zaharijevih razvezanih ustih in jeziku pravi: »To kar je angel zavezal, sedaj otrok in moč njegovega imena razvežeta, da lahko duhovnik prerokuje o Janezovi vlogi v zgodovini zveličanja.« Beda Častitljivi še bolj podrobno razloži ta dogodek, ki je pri ljudeh vzbudil strah: »Ta nenavaden obrat pričakovanja ljudi glede njegovega imena, prebudi strah pred izjemnim čudežem rojstva Janeza, ki naj bi pripeljal k Jezusu ljudi z vseh koncev, ki so se pokesali in se pripravili na prejem skrivnosti božjih zakramentov.«
V tistem času je kralj Herod stegnil roko, da bi mučil nekatere izmed udov Cerkve. Umoril je z mečem Jakoba, Janezovega brata. Ko je pa videl, da je to Judom všeč, je dal zgrabiti še Petra; to je bilo v dneh opresnikov. Ko ga je prijel, ga je vrgel v ječo in dal stražiti štirim četvericam vojakov, ker ga je hotel po veliki noči privesti pred ljudstvo. Petra so torej stražili v ječi, Cerkev pa je zanj neprenehoma k Bogu molila.
Tisto noč, ko ga je Herod hotel privesti pred ljudstvo, je Peter spal med dvema vojakoma, vklenjen v dve verigi, in stražniki so ječo stražili pred vrati. In glej, vstopil je Gospodov angel in luč je zasvetila v ječi; udaril je Petra v bok, ga zbudil in rekel: »Vstani hitro!« In verige so mu padle z rok. Nato mu je angel rekel: »Opaši se in podveži si obutev!« Storil je tako. In rekel mu je: »Ogrni si plašč in pojdi za menoj!«
Odpravil se je in šel za njim, pa ni vedel, da je res, kar se je godilo po angelu, ampak je mislil, da vidi prikazen. Šla sta mimo prve in druge straže in prišla do železnih vrat, ki držijo v mesto; ta so se jima odprla sama od sebe. Ko sta prišla ven, sta prehodila eno ulico in hipoma je angel izginil. Tedaj se je Peter zavedel in rekel: »Zdaj vem zares, da je poslal Gospod svojega angela in me rešil iz Herodove roke in od vsega, kar je pričakovalo judovsko ljudstvo.«
Psalm 34
Odpev: »Po vsej zemlji se razlega njih glas.«
Ps 34,2-3.4-5.6-7.8-9
Slavil bom Gospoda vekomaj,
njegova hvala bo vedno v mojih ustih.
Z Gospodom naj se ponaša moja duša:
naj slišijo ponižni in se veselijo.
Odpev: »Po vsej zemlji se razlega njih glas.«
Poveličujte z menoj Gospoda
in skupno slavimo njegovo ime!
Iskal sem Gospoda in me je uslišal
ter me otel vseh mojih strahov.
Odpev: »Po vsej zemlji se razlega njih glas.«
Glejte nanj, da se razveselite
in da ne zardijo vaši obrazi!
Glej, ubožec je klical in Gospod je slišal,
iz njegove stiske ga je rešil.
Odpev: »Po vsej zemlji se razlega njih glas.«
Angel Gospodov šotori okoli teh,
ki se ga boje, da jih otme.
Okusite in spoznajte, kako dober je Gospod;
blagor človeku, ki se k njemu zateka.
Odpev: »Po vsej zemlji se razlega njih glas.«
2. berilo
Pripravljena mi je krona pravice
Berilo iz 2. pisma apostola Pavla Timoteju (2 Tim 4,6-8.17-18)
Preljubi, jaz se že darujem in čas moje razveze je blizu. Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej mi je pripravljena krona pravice, ki mi jo bo dal oni dan Gospod, pravični sodnik; pa ne le meni, ampak tudi vsem, ki v ljubezni pričakujejo njegov prihod.
Gospod mi je pomagal in dal moč, da bi se po meni oznanjevanje dopolnilo in bi ga slišali vsi narodi; otel me je levu iz žrela. Gospod me bo otel iz vsakega hudega naklepa in rešil v svoje nebeško kraljestvo. Njemu slava vekomaj. Amen.
Evangelij
Jn 21,17d
Aleluja
Aleluja, Gospod, ti vse veš, ti veš da te ljubim. Aleluja.
Jezus obljubi Petru najvišjo oblast
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 16,13-19)
Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence vpraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Odgovorili so: »Nekateri: da je Janez Krstnik, drugi, da je Elija, zopet drugi, da Jeremija ali kdo izmed prerokov.« Jezus jim je dejal: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.«
Jezus mu je odgovoril: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih.
Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter – skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. Kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.«
Svetnik za vsak dan
Misli Benedikta XVI.
Komentar cerkvenih očetov