Božja beseda za petek, 26. junija 2020

Petek 12. tedna med letom (leto II)

»Jezus je iztegnil roko, se ga dotaknil in rekel: 'Hočem, bodi očiščen!'« (Mt 8,3a)

Berilo

Izvoljeno ljudstvo mora iz obljubljene dežele

Berilo iz 2. knjige kraljev (2 Kr 25,1-12)

V devetem letu kralja Sedekija, deseti dan desetega meseca, je prišel babilonski kralj Nabuhodónozor z vso svojo vojsko nad Jeruzalem in se pred njim utaboril. Napravili so okoli njega okope. Mesto je bilo oblegano do enajstega leta kralja Sedekija.

Deveti dan četrtega meseca je pritisnila lakota v mestu in ljudstvo ni imelo več kruha. Ko se je mestni zid predrl, so vsi vojaki zbežali ponoči skozi vrata med obema zidovoma, ki so bila ob kraljevem vrtu, medtem ko so bili Kaldejci okrog mesta. Kralj je šel po poti proti dolini ob Jordanu.

Toda kaldejska vojska je drla za kraljem in ga dohitela na planjavi ob Jerihi, potem ko se je vsa njegova vojska razkropila. Kralja so ujeli in ga pripeljali k babilonskemu kralju v Reblo in ta mu je izrekel sodbo. Sedekijeve sinove je dal zaklati pred njegovimi očmi, njemu je iztaknil oči, ga zvezal z bronastima verigama in ga dal odpeljati v Babilon. Sedmi dan petega meseca, to je v devetnajstem letu babilonskega kralja Nabuhodónozorja, je prišel v Jeruzalem njegov služabnik, poglavar telesne straže Nabuzardan. Zažgal je Gospodovo hišo, kraljevo palačo in vse jeruzalemske hiše; vse večje hiše je požgal. Jeruzalemsko obzidje naokrog je podrla kaldejska vojska, ki je bila s poglavarjem telesne straže.

Drugo ljudstvo, kar ga je ostalo v mestu, in uskoke, ki so prešli k babilonskemu kralju, in ostalo množico je poglavar telesne straže Nabuzardan odpeljal v ujetništvo. Izmed ubogih po deželi jih je poglavar telesne straže nekaj pustil za vinogradnike in poljedelce.

Psalm 137

Odpev: »Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!«

Ps 137,1-2.3.4-5.6

Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali,
spominjajoč se Siona.
Na vrbe one pokrajine
smo obesili svoje citre.
Odpev: »Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!«
Tam so naši izganjalci
od nas zahtevali pesmi
in naši mučitelji veselost:
»Pojte nam katero sionskih pesmi!«
Odpev: »Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!«
Kako naj pojemo Gospodovo pesem
v tuji deželi?
Če pozabim tebe, Jeruzalem,
naj bo pozabljena moja desnica.
Odpev: »Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!«
Moj jezik naj se mi posuši,
če se ne spomnim tebe,
če ne denem Jeruzalema
nad vse svoje veselje.
Odpev: »Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!«

Evangelij

Aleluja

Aleluja. Moje ovce poslušajo moj glas, govori Gospod, in jaz jih poznam in hodijo za menoj. Aleluja.

Jezus nagradi vero gobavca z očiščenjem

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 8,1-4)

Ko je prišel Jezus z gore, so ga spremljale velike množice. In glej, pristopil je gobavec, padel predenj in rekel: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.« Jezus je stegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem, bodi očiščen!« In takoj je bil očiščen od gob. Jezus mu je pa naročil: »Glej, da nikomur ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in prinesi dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.«

Avdio posnetek dnevne Božje besede

Poslušajte kot podcast.

Svetnik za vsak dan
Sv. Vigilij

Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.

Poslušajte kot podcast.

Luč Besede rodi življenje

Berilo

Čez deset let pride kralj Nebukadnezar nad Jeruzalem in ga zavzame. Kralja Sedekija ujamejo, oslepijo, odvedejo v suženjstvo, njegove sinove pa pobijejo pred njim. Porušen je Jeruzalem in tempelj, ljudstvo pa odgnano v suženjstvo. Nesreče in kazni me opominjajo, da se moram vrniti h Gospodu. Gospod, pomagaj mi s temi begunci razmišljati, kam pripelje odstopanje od tebe.

Evangelij

Na poti z gore sreča Jezus gobavca, ki ga počasti in prosi, naj ga ozdravi. Jezus je osvoboditelj človeka iz njegovega najbolj ponižujočega in brezizhodnega stanja. Posnemal bom preprosto in zaupljivo vero gobavca in prinesel h Gospodu vse rane in bolezni, da jih bo ozdravil. Gospod, prosim te za zaupanje, da se bom vedno obrnil nate in ne bom nikoli dvomil nad tvojo močjo.

Primož Krečič