Božja beseda za soboto, 25. junija 2022


Marijino brezmadežno srce, obvezni god

Sobota 12. tedna med letom (leto II)

»Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen.« (Mt 8,8)

Berilo

Hudo preizkušano ljudstvo kliče k Bogu

Berilo iz Žalostink (Žal 2,2.10-14.18-19)

Brez prizanašanja je Gospod uničil vsa Jakobova polja. Podrl je v svojem srdu trdnjave Judove hčere, vrgel je v prah, oskrunil kraljestvo in njegove kneze. Molčé sedijo na tleh starešine sionske hčere, s pepelom so si potresli glavo, prepasani z raševino. K tlom povešajo svoje glave jeruzalemske device. V solzah mi ginejo oči, razburjeno je moje osrčje. Od slabosti padam na zemljo zaradi nesreče mojega ljudstva, ker ginejo otroci in dojenci po mestnih trgih. Svojim materam govorijo: »Kje sta kruh in vino?« Omedlevajo kakor hudo ranjeni po mestnih trgih, umirajo v naročjih svojih mater.

S čim naj te vzporejam, hči jeruzalemska? Čemu naj te primerjam, hči sionska, da te potolažim? Velika kot morje je tvoja nesreča, kdo te more ozdraviti? Tvoji preroki so ti prerokovali laž in prevaro. Niso odkrivali tvoje krivde, da bi obrnili tvojo usodo. Prerokovali so ti izreke v prevaro in zapeljevanje. Vpij vendar h Gospodu, vzdihuj, hči sionska! Tôči solze v potokih podnevi in ponoči! Ne dajaj si pokoja; naj ne počivajo tvoje oči! Vstani, tarnaj ponoči ob začetku straž! Izlivaj svoje srce pred Gospodom! Svoje roke dvigaj k njemu za življenje svojih otrok, ki ginejo od lakote na vogalih vseh cest!

Psalm 74

Odpev: »Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih.«

Ps 74,1-3.5-7.20-21

O Bog, zakaj si nas do kraja zavrgel,
zakaj se razvnema tvoja jeza?
Spomni se svoje občine, izvoljenega naroda,
kjer si postavil svoj prestol.
Odpev: »Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih.«
Nameri svoje korake k razvalinam:
sovražnik je svetišče popolnoma opustošil.
Tvoji nasprotniki so kričali na svetem kraju,
postavili so zmagoslavno svoje zastave.
Odpev: »Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih.«
Podobni drvarjem, ki v gozdu vihtijo sekiro,
so razbijali njegova vrata.
Tvoje svetišče so sežgali,
do tal oskrunili bivališče tvojega imena.
Odpev: »Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih.«
Ozri se na svojo zavezo,
ker je po vsej deželi polno nasilja!
Naj se ponižni ne vrača osramočen,
naj ubožec in siromak hvalita tvoje ime!
Odpev: »Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih.«

Evangelij

Aleluja

Aleluja. Gospod, tvoje besede so duh in življenje, ti imaš besede večnega življenja. Aleluja.

Mnogi narodi bodo dediči z Abrahamom, Izakom in Jakobom

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 8,5-17)

Ko je Jezus prišel v Kafarnaum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil: »Gospod, moj služabnik leži doma mrtvouden in zelo trpi.« Rekel mu je: »Pridem in ga ozdravim.« Stotnik mu je pa odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Tudi jaz, ki sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj, rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stori to‹ in stori.«

Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam, toliko vere nisem našel pri nikomer v Izraelu! Povem vam pa, da jih bo veliko prišlo od vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu, otroci kraljestva pa bodo vrženi ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.« In stotniku je rekel Jezus: »Pojdi: kakor si veroval, se ti zgodi!« In služabnik je ozdravel tisto uro.

Ko je prišel Jezus v Petrovo hišo, je videl, da Petrova tašča leži in jo trese mrzlica. In dotaknil se je njene roke in mrzlica jo je zapustila. Vstala je, in mu stregla. Ko se je pa zvečerilo, so mu privedli mnogo obsedenih, in izgnal je z besedo duhove in ozdravil vse bolnike, da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, ki pravi: ›On je prevzel naše slabosti in nosil naše bolezni.‹




Marijino brezmadežno srce (leto II), obvezni god

»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.« (Mt 11,28)

Berilo

Gospod nas je vzljubil in izbral

Berilo iz 5. Mojzesove knjige (5 Mz 7,6-11)

Mojzes je govóril ljudstvu: »Sveto ljudstvo si Gospodu, svojemu Bogu; Gospod, tvoj Bog, te je izbral, da boš ljudstvo njegove osebne lastnine izmed vseh ljudstev, ki so na površju zemlje. Gospod se ni nagnil k vam in vas izbral zato, ker bi bili številnejši od vseh drugih ljudstev, saj ste najmanjši izmed vseh. Gospod vas je marveč izpêljal z močno roko in vas rešil iz hiše sužnosti, iz roke egiptovskega kralja faraona zato, ker vas ljubi in hoče držati prisego, ki jo je dal vašim očetom.

Vedi torej, da je Gospod, tvoj Bog, Bog, zvesti Bog, ki ohranja zavezo in dobroto tistim, ki ga ljubijo in izpolnjujejo njegove zapovedi, do tisočega rodu, toda tistemu, kateri ga sovraži, pri priči povrne s tem, tako da ga uniči; ne daje odloga tistemu, kateri ga sovraži, v njegov obraz mu poplača. Zato izpolnjuj zapoved, zakone in odloke, ki ti jih danes zapovedujem izpolnjevati!«

Ali

Bog je v nas, če se ljubimo med seboj

Berilo iz 1. Janezovega pisma (1 Jn 4,7-16)

Preljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen. Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal na svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen ni v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe. Preljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj. Boga ni nikoli nihče videl. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. Po tem spoznavamo, da ostajamo v njem in on v nas: dal nam je od svojega Duha. In mi smo ga gledali in pričujemo, da je Oče poslal Sina za odrešenika sveta. Kdor priznava, da je Jezus Božji Sin, ostaja Bog v njem in on v Bogu. Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem.

Psalm 103

Odpev: »Gospodova dobrota traja vekomaj.«

Ps 103,1-4.8-9.13-14.17-18

Davidov.

Slávi, moja duša, Gospoda,
in vse, kar je v meni, njegovo sveto ime!
Slávi, moja duša, Gospoda,
ne pozabljaj nobene njegovih dobrot!
On odpušča vse tvoje krivde,
ozdravlja vse tvoje slabosti,
rešuje pogina tvoje življenje,
te venča z milostjo in usmiljenjem,
Usmiljen in milostljiv je Gospod,
potrpežljiv in zelo milosrčen;
ne vojskuje se vedno,
ne jezi se na veke;
13 kakor se oče usmili otrok,
se Gospod usmili njih, ki se ga bojé.
14 Zakaj on ve, iz česa smo,
spominja se, da smo prah.
17 Usmiljenje Gospodovo pa traja od veka do veka nad njimi, ki se ga bojé,
in njegova pravičnost nad otrok otroki,
18 nad njimi, ki se drže njegove zaveze,
se spominjajo njegovih zapovedi in jih spolnjujejo.

Evangelij

Mt 11,29

Aleluja

Aleluja. Vzemite nase moj jarem, govori Gospod, in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen. Aleluja.

Mali umevajo Božje razodetje

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 11,25-30)

Tisti čas je Jezus spregovóril in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa malim. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.

Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«

Ali

Marija je vse to ohranila v svojem srcu

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 2,41-51)

41 Njegovi starši so hodili vsako leto na velikonočni praznik v Jeruzalem. 42 Ko je dopolnil dvanajst let in so po običaju praznika šli v Jeruzalem 43 ter se po končanih prazniških dneh vračali, je deček Jezus ostal v Jeruzalemu in njegovi starši tega niso opazili. 44 Misleč, da je pri druščini, so šli dan hoda ter ga iskali med sorodniki in znanci. 45 In ko ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. 46 Po treh dneh so ga našli v templju, ko je sedel sredi učiteljev, jih poslušal ter povpraševal. 47 In vsi, ki so ga slišali, so strmeli nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori. 48 Ko so ga (starši) zagledali, so se zavzeli in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama to storil? 49 Glej, tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala.« In rekel jima je: »Kaj sta me iskala? Ali nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« 50 Toda ona nista razumela besed, ki jima jih je rekel. 51 In vrnil se je z njima ter prišel v Nazaret in jima bil pokoren. In njegova mati je vse to ohranila v svojem srcu.

Avdio posnetek dnevne Božje besede

Poslušajte kot podcast.

Svetnik za vsak dan
Viljem

Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.

Luč Besede rodi življenje

Berilo

Mesto je razdejano, prav tako tudi tempelj, otroci umirajo od lakote in žeje. Vendar za vernega ni obupa. Priznava, da se je nesreča zgrnila nad narod kot kazen za mnoge prestopke. Vse to se zliva v prošnjo h Gospodu. Tudi v največji temi je luč za vernega. Skušal bom slediti svetopisemski modrosti. Gospod, okrepi mojo vero, da se bom v vsaki okoliščini obrnil nate.

Evangelij

Rimski stotnik pride k Jezusu in ga prosi, da bi mu ozdravil bolnega služabnika. Jezus mu obljubi pomoč, stotnik pa izpove, da tega ni vreden, in prizna avtoriteto njegove besede. Poglobil bom vero v Jezusovo besedo, ki je močnejša od bolezni in zla. Gospod, hvala, ker si blizu vsaki bolečini. Pomagaj mi, da bom prišel k tebi s svojo revščino in težavami, da jih boš ozdravil.

Primož Krečič